Ob 100.obletnici ženske volilne pravice se je v Helsinkih zbralo več kot 300 predstavnikov 50 parlamentov in drugih organizacij. Prireditve so se udeležili tudi finska predsednica Tarja Halonen, predsednik finskega parlamenta Paavo Lipponen in člani sedanje vlade.
Obletnico so s spominsko prireditvijo obeležili tudi v finskem parlamentu, kjer so predstavniki vseh političnih strank imeli govore o obletnici uvedbe splošne volilne pravice in o pomembnosti demokracije.
Socialdemokrat Paavo Lipponen je v svojem govoru povedal, da je bila Finska takrat sicer revna in osamljena država, bila pa je v ospredju na področju umetnosti in znanosti, saj je kot prva med skandinavskimi državami uvedla telefonski sistem, ter druga v Evropi, ki je uvedla električno osvetljavo.
Ženske na Finskem so volilno pravico dobile kot prve na svetu - sedem let pred Norvežankami, 38 let pred Francozinjami in 66 let pred Švicarkami.
Na Novi Zelandiji so ženske dobile pravico voliti že leta 1893, v Avstraliji pa leta 1902, vendar pa še vedno niso mogle biti izvoljene. Na prvih parlamentarnih volitvah leta 1907 so Finci izvolili 19 žensk, leta 1926 pa je Minna Sillanpaa kot prva ženska prevzela mesto premierke.
V finskem enodomnem parlamentu ženske danes predstavljajo 37,5 odstotka vseh članov, kar Finsko po podatkih Združenih narodov uvršča na peto mesto po zastopanosti žensk v parlamentu.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.