Fermoni nevarnosti
Znanstvenikom je uspelo dokazati, da sesalci lahko zavohajo nevarnost in si tako rešijo življenje.
Ko v zraku ni nevarnosti, sta tudi sovražnika lahko prijatelja. (Foto: Reuters)
Znanstveniki na Univerzi v Lozani so v četrtek potrdili, da lahko sesalci preko vonja drug drugega opozorijo na nevarnost.
Znanstveniki so ugotovili, da se miši odzovejo na opozorilne fermone, ki jih izločajo druge miši. V poskusu so nekaj fermonov izločili v čašo z vodo. Miši so to zavohale in se od nje umaknile.
Razlog te burne reakcije so celice, ki so jih odkrili na vhodu mišjega nosu in se imenujejo Grünenbergovi gangliji. Te celice so prisotne tudi v človekovem telesu. Zato znanstveniki menijo da tudi ljudje uporabljamo podobno metodo, ko želimo opozoriti na nevarnost.
Skrivnostne fermone je odkril znanstvenik Hans Grünenberg leta 1973. Ti fermoni sprožijo pomembne obrambne reakcije v organizmu kot so bežanje od nevarnosti ali plenilcev, je pojasnila raziskovalka Marie-Christiane Broillet.
Pošlji komentar
Glasuj
Komentarji
Dokler živimo se učimo. Bi bilo pa nadvse prijazno, če mi, bepa, poveš kaj več o fermonih oziroma o tem kje lahko kaj več preberem sama.
bdw..ferOmoni so namernjeni za izbiro primernega partnerja pri razmnoževanju, tako živalih kot tudi ljudeh..lahko pa kao kupiš v sex shopih ferOmone, da bolj privlačiš nasproni spol!!!
fermoni pa so nekaj čisto drugega...domača naloga
coq...ne preberi le prvega zadetka v googlu, ampak se raje malce poglobi, potem pa pametuj!!
Prav nasmejal sem se ob tem. :))) Se pozna, da je vikend, zato fermoni in ostale sustance mešajo glavo ;))). Včasih so rekli, ta je pameten ker bere, danes pa.... coq, hvala za komentar.
Prvi zadetek v Googlu pod besedo 'fermon' je kanadska firma, ki izdeluje kanuje.
To je zato, ker v tem članku govorite v resnici o ferOmonih, biokemijski substanci, katere ime izvira iz grških besed fero (nositi) in hormon (sprožilec).
Splošno uveljavljena doktrina pri navajanju znanstvenih odkritij je navedba vira. Tako na primer feromonov kot takih ni odkril Grueneberg, kot bi morda kdo sklepal iz zgornjega članka, ampak sta jih prva opisala Peter Karlson in Martin Lüscheri leta 1959.
Vljudno prosim, da v člankih navajate tudi vire podatkov oz. linke do njih.
tedix
