Dunajski živalski vrt je nekaj posebnega že samo zaradi svoje lokacije. Razvil se je namreč ob eni največjih dunajskih znamenitosti – cesarski palači Schönbrunn. Sprva je bil živalski vrt kraljevi zverinjak in možu avstrijske cesarice Marije Terezije, Francu I. Štefanu, se Avstrijci lahko zahvalijo, da imajo najstarejši živalski vrt na svetu.
A od leta 1752, ko je sprejel prve obiskovalce, se je marsikaj spremenilo. Tudi zaradi številnih kritik o premajhnih kletkah so živalski vrt večkrat prenovili in danes se živali sprehajajo v prostornih kletkah in zunanjih ogradah. Prav tako niso živali več tam le, da bi zabavale obiskovalce, pač pa ima živalski vrt pomembno vlogo pri ohranjanju živalskih vrst in izobraževanju. In na tem področju so postavili kar nekaj mejnikov – so prvi živalski vrt, kjer se je v ujetništvu skotil slon, in prvi živalski vrt, kjer je bila panda oplojena po naravni poti brez posredovanja človeka in nato tudi skotila zdravega mladiča. So pa tudi eden od le sedmih živalskih vrtov v Evropi, kjer domujejo koale.
Enodnevna vstopnica za odrasle stane 15 €, za otroke in mlade med šestim in devetnajstim letom 7 €, za invalide prav tako 7 €, medtem ko je za otroke, mlajše od šestih let, vstop brezplačen. Vstopnice je mogoče kupiti tudi na spletu, kjer so vse vstopnice en evro cenejše.
Obstaja tudi letna karta, ki za odrasle stane 39 €, za otroke in mlade pa 20 €. Posebne ugodnosti imajo tudi družine.
In prav pri koalah se dogodivščine v živalskem vrtu Schönbrunn začnejo. No, opazovanje koal ni ravno razburljiva dogodivščina, a kljub temu veljajo za ene bolj prikupnih živali in so zato nadvse priljubljene med obiskovalci. Dejstvo je, da večino dneva spijo ali jedo, a se pri tem tudi ne premikajo kaj dosti. Tudi ob našem obisku se koali skoraj nista premaknili. A takšne koale pač so.
Zato smo pohiteli v sosednjo ogrado, kjer so nas že čakale pande. Ujeli smo jih ravno med malico. In prav neverjetno je v živo videti, kako nežne in mirne so pravzaprav te ogromne živali. A nikoli ne smemo pozabiti, da so tudi nadvse nevarne. Na Dunaju so prvi pandi dobili pred devetimi leti in tako poleg berlinskega postali edini evropski živalski vrt s pandami. Parček Yang Yang in Long Hui je dunajskemu živalskemu vrtu posodila Kitajska in očitno sta se na Dunaju počutila kot doma, saj se jima je avgusta 2007, štiri leta po prihodu, skotil prvi mladiček Fu Long. Nič posebnega, bi rekli, a za tako ogrožene živali je takšno rojstvo pravi mali čudež. Fu Long je prvi panda, spočet v ujetništvu s parjenjem dveh pand in brez biomedicinske pomoči, na Dunaju pa ni ostal dolgo. Pri dveh letih, ko bi ga mama v divjini odgnala, je odpotoval na Kitajsko, podobna pot pa zdaj čaka tudi njegovega mlajšega bratca Fu Huja, ki ga je Yang Yang skotila natanko tri leta po prvem mladičku.
In v dunajskem živalskem vrtu se že pripravljajo na pomembno selitev, ki se bo zgodila v začetku novembra. Oskrbniki so pando že začeli postopoma pripravljati na dolgo potovanje. V ogrado so postavili transportni zaboj, kamor nastavljajo korenje, sladki krompir in bambus, tako da Fu Hu sam raziskuje začasno leseno domovanje. S tem želijo oskrbniki doseči, da se bo med potovanjem dobro počutil in da vožnja zanj ne bo preveč stresna. V naslednji fazi bodo zaboj zaprli in ga skupaj s pando dvignili, s čimer bodo simulirali zibanje med transportom.
Velika atrakcija – hranjenje pingvinov
Med vrhunci obiska dunajskega živalskega vrta je tudi hranjenje živali. Še posebej atraktivno je hranjenje morskih levov in pingvinov, kjer so živali za okusno ribo pripravljene narediti marsikaj. Tako morski levi skačejo iz vode visoko v zrak ali pa pridejo vse do skrbnika in se postavijo na zadnje plavuti. Bolj divje je med pingvini. Takoj ko se v ogradi pojavi skrbnik, skorajda ponorijo. In nato se začne lov za ribami. Te padajo vsepovprek, najhitrejši in najbolj spretni plavalci pa so tisti, ki so prvi siti.
Med zanimivejšimi živalmi so še sloni – ki imajo zadnje čase kar precej pozornosti, saj slonica Tonga pričakuje naraščaj – pa orangutani, nosorogi, mačji panda, surikate, velike mačke – v živalskem vrtu imajo poleg najbolj znanih levov in tigrov še jaguarje in geparde – in polarni medvedi, ki trenutno čakajo na prenovo svoje ograde.
Posebno pozornost si zaslužita še deževni pragozd ter akvarij in terarij. Prvi je zgrajen kot rastlinjak, v njem pa vlada posebno tropsko podnebje. Tam so posajene rastline, značilne za takšno podnebje, in živali, ki jih najdemo v deževnem pragozdu, predvsem vrste ptic in plazilcev, zanimiva pa je tudi jama, kjer se obiskovalci prosto sprehajajo med netopirji. V akvariju in terariju domujejo različne živali, od kač, tudi anakonde, krokodilov, želv, pajkov in škorpijonov do različnih vrst rib, piranj, morskih psov in skatov.
Očitno se številni strinjajo, da je dunajski živalski vrt nekaj posebnega. Vsako leto ga namreč obišče več kot dva milijona obiskovalcev.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.