Duhovi na fotografijah

Duša je ujeta v človeško telo in praktično ji je s tem marsikaj odvzeto. Šele ko se loči od telesa se osvobodi vseh muk in trpljenja ter je naposled svobodna.

Seveda obstajajo, samo se mi zdi čudno, da poskušajo vse zanikati z bizarnimi izgovori, naprimer: da so možgani utrujeni, da strah naredi svoje ... Toliko stvari sem že videl, da sam vem, da je nekaj na tem. Slišal pa sem tudi ogromno zgodb. Naprimer: neznani pok na leseno omarico, ki se venomer ponavlja, kot da bi nanjo nekdo tlesnil, zalučanje pepelnika z mize, nekdo prime za kljuko, kot da bi hotel odpreti vrata, a za nijmi ni nikogar, pokanje tal, kot da bi po njih nekdo hodil. Najbolj zanimiva primera pa sta bila, ko je ena oseba čutila trepljanje po ramenih v času ležanja, a v bližini ni bilo nikogar ter oseba, ki jo je iz neznanega razloga vrglo iz stola a se k sreči ni poškodovala - prisotni so na lastne oči videli, da ni šlo za navaden padec in še in še.

loden 31.07.2010, 23:47, le ti me razumeš ;> Svet naj bi sestavljali najmanjši delci, ki jih ni več mogoče deliti na dvoje. Vse okoli nas je sestavljeno tako, da se ti ves čas združujejo v snov in delijo po kosih. Vprašanje torej ni, kaj je slika, to vemo, vprašanje je kaj je svet okoli nas. Lahko razumem, da je nek mastodont nekoč nasral kup dreka, iz katerega je zrastel gozd in bitja v njemu, iz česar je trenutno nastala miza, liter bencina, sirov burek, še prej pa vsi ostali elementi, Ampak kako je nastala živalca? Zagotovo ni padla iz vesolja, saj ne v obliki mastodonta, saj je tudi njega nekdo nasral. In tako naprej, od riti do riti, do teh smotanih delcev, ki se gibljejo s končno hitrostjo, se ne spreminjajo in čas zanje ne teče, pojavljajo na več mestih naenkrat, izginjajo in se pojavljajo spet drugje, pa to. Mi pa gledamo slike, slišimo zvoke, čutimo, vohamo in okušamo..., kaj že? Lepo počasi, ne moremo vse naenkrat eno stanje za drugim lepo prosim, temu pravimo zavest, slika in realnost. Ne vem, če kdo res razume cikluse, v katerih nastaja materija. Ta ni tukaj in zdaj, temveč je rezultat vseh produktov do tega trenutka. Duhov, po domače povedano, ti so z življenji oblikovali prostor, ki ga lahko zdaj filmamo in v njem živimo, saj če bi hipoma izginile te slike iz preteklosti, bi izginila tudi edina informacija, da je kdaj kaj sploh obstajalo. Torej vse kar se dogaja in se je že zgodilo, je res in naenkrat, v istem trenutku. Kar gledamo okoli sebe, je razgrnjeno čez vesolje, po katerem bi še svetloba potovala dobrih 13 milijard let in dlje. Vse obstaja v istem trenutku, čutimo ga kot maso in gravitacijo, vidimo kot prostor, zaznavamo kot energijo. Kar je res težko razumeti je, da v tem enem samem trenutku, obstaja realnost le kot prostor, vsak trk delcev, vsaka sprememba stanja je pustila za sabo povsem svojo frekvenco, ki tvori mrežo teh polj, iz katerih je zgrajen. Prostor, ne materija, je tako zgrajen in raztegnjen skozi čas, kot trdno telo, ta odloča kaj je kdaj nekje mogoče, ne glede na to, kakšno geometrijo energije kdo trenutno vidi v njem. To je mogoče zato, ker smo 2-D zavest, v 3-D telesu, razvlečenem skozi čas in zato čuti posledice, deformacijo prostora, skozi katero prehaja reka energije iz preteklosti. Napaka je starodavna, po novem smo svet razdelili na 4 sile, od katerih so matematično tri združene v elektromagnetno teorijo. V resnici obstaja le gravitacija, te tri sile so njen rep, odmev med prehajanjem naprej, v edino smer, kamor se lahko giblje. V sebi imamo vgrajen žiroskop, ki nam sporoča prostor vseh 360 stopinj okoli telesa, gor in dol pa dragi moji, žal ne obstaja. To je le posledica mase in teže, v resnici pa ves čas le padamo dol. Sicer smo polnodimenzionalna bitja, vendar smo za časa življenja ujeti, raztegnjeni skozi v tok prostora. Vsak naš atom posebej, je naložene eden čez drugega, v natančnem vrstnem redu. Takoj bi razumeli, če bi lahko videli gibanje zunanjih centrov gravitacije posameznih delcev, glede na skupni center sončnega sistema. Eni so prej ko drugi, vendar se eni nahajajo skupaj v istem času, zato traja nekaj časa, da val zajame vse spremembe v ciklusu, deformira telo in zaznamo spremembo. Glede na sonce, iz katerega se odvija sončni sitem. Tako kot ostane odtis roke v mavcu, mi ves čas sipamo okoli sebe sled energije, ki se širi skozi vesolje ter staplja z ostalimi valovi, ki deformirajo prostor.Ko iz teh kalupov zaznamo nek znan harmoničen odboj (deja vu), lahko za hip začutimo obrise stvari, ki so ga oblikovali, lahko celo sledimo frekvenci in začutimo, kako se je spreminjala skozi čas. Mogoče bi si lažje predstavljali glasbo, ki obstaja povsod okoli vas, mi pa z brenkanjem po neznanih strunah odločamo, kakšna melodija bo nastala. Vso vesolje je glasbilo, vsa glasba je že shranjena in nastaja vsak trenutek, ko ustvarjamo vedno nove tone, s tem ko živimo. Kakršna glasba se je igrala na zemlji, takšni toni zdaj ležijo naokoli. Kot bi se učili igrati, ves čas brenkam

pa še kako so prisotni med nami!to je res.

illiillliiili 31.07.2010, 22:53 ...kaj pa, če mi samo mislimo da smo, v resnici nas pa sploh ni?....

No ja... večkrat sem pri polni zavesti doživel stvari, ki si jih iz fizikalno tehničnega vidika dojemanja sveta pač še danes neznam razložiti. Dogajalo se je to predvsem v času kakšnih pomembnih odločitev in namige sem še sam ne vem zakaj upošteval...in splačalo se je. Ena takšna zadeva mi je celo rešila življenje in mi napovedala ne da bi jo kaj vprašal nekaj novic za kakšnega pol leta, ki so se celo res zgodile. Imam občutek, da nam nič slabega nočejo...

I belive in ghosts sem gledala Casperja a ni to dovolj velik dokaz? Pa še prijazen je bil... :D sicer pa...vse je možno...vidla nisem pa še nobenega.

Ako bi se primerilo, da bi koga od vas preganjala moja stara mati, bi se režal do solz, niti najmanj pa mi ne bi bilo do smeha, če bi letala okoli mene, uh... Sploh, če bi se mi prikazovala ob intimnih trenutkih s punco, v kopalnici in podobnih neprimernih mestih, saj bi še pomislil, da je oživela. S tehniko ni nič narobe, z duhovi še manj, dogaja se nekaj veliko bolj čudnega. Kdor je vstopil v lucidne sanje ve, da bivanje brez telesa ni nič tako nenavadnega, še posebej in ko se navadiš. Če sem iskren, je le malo stvari v življenju čudovitejših, izkusiti dušo brez telesa in svet brez časa, je pač nekaj najlepšega. Svetloba pade na lečo, spremeni frekvenco, pri čemer pade na emulzijo pod takšnim kotom, da na nekem okviru filma spremeni kemično strukturo delcev. V obratnem postopku, sliko spet obrnemo, povečamo in natisnemo na papir (pretvorimo v pike na ekranu). Mogoče niste opazili, da je v tem opisu nekaj zelo narobe. Svet okoli nas dejansko sprejemamo kot različne oblike energije, s katerimi prihajamo v stik in jih zaznavajo naši čuti, ko se združi v zavest. Energija vedno potuje s svetlobno hitrostjo, le da pri tem spreminja valovno dolžino oziroma potuje po daljši poti ter prehaja med različnimi oblikami. Mi pa govorimo o več mehanskih postopkih, iz katerih smo iz koščkov, na katerih so ostali vzorci sprememb v preteklosti, združili sliko na neki površini. Še enkrat, svetloba pade skozi ležo, se odbija skozi naše oči, jo zaznamo, gledamo, se odločimo, sprožimo mehanizem, ta se premakne in zajema za hip drobne spremembe, te pa tvorijo vzorec, ki ga lahko odtisnemo na neko površino, kot 2-D prerez realnosti tistega prostora iz preteklosti,iz neke točke. Kar se po mojem dogaja je, če odmislimo razne potegavščine in trike, da se naše misli včasih, povsem nezavedno ujamejo z valovno dolžino energije, ki je prešla prostor,... v nekem drugem času. Mi smo vedno v enem trenutku, včasih se počasnejši valovi ujamejo in prostor se za hip napne, čeprav tega ne moremo videti, lahko zaznamo odmev. V resnici nismo ravno 3-dimenzionalna bitja, vedno gledamo svetlobo sveta in duhov v njem, iz preteklosti. Slišimo gibanje zraka, zaradi sprememb pritiska, in tako naprej, nikoli ne zaznavamo prave, trenutne realnosti. To je bistvo vseh mašin, podobno je z matematičnimi konstrukti, na katerih so sestavljeni, da se lahko gibljejo, prenašajo informacije, iste vrednosti skozi čas. Ves čas gledamo samo in le duhove, le naša nerazumljiva tehnologija je polna napak in včasih potegne zraven še koščke iz preteklosti, da lahko vidimo delček realnosti. Ne gre se razburjati, podobne težave imajo tudi duhovi, vsi moramo malo potrpeti, čeprav je živim res težje, ker se morajo še odločati iz enega trenutka v naslednji, mrtvi pa so že popolnoma svobodni.

duhovi obstajajo vem da sem bil še zelo majhen, oči je delal v nemčiji, z mamo pa sva živela v stari hiši. ponoči sem redno videval duha ki se je prikazoval po sobi, kuhinji, največ pa v spalnici pri mami. enkrat sem ga zalotil nagega ko je odpiral hladilnik, prestrašen sem zakričal, potem je pritekla mama in me pospremila v sobo. naslednji dan mi je dejala da je to duh ferdi in da nas varuje pred nesrečo, da je še iz časov robin huda in da slučajno nebi kej atiju zinu ker ati ne verjame v duhove in to prnaša slabe stvari potem. duhovi so pač duše ujete v materialnem svetu. ne morejo v onstranstvo iz določenih razlogov. tud ferdi je bil tko ujet, mogoče je še zdj tam, nevem, ampak vesel sm da sm v živo spoznal duha.

Duhovi že od nekdaj VZBURJAJO človeško domišljijo??? vzburjajo je lih ne,mislim da jo vzbujajo....

mahhh,.. zadnjič uletim domov,...ma je bil res en poseben dan,...vse v temi,.luč ne dela,...a neki bed filing me daje kot da nisem sam,..mal poslušam,.slišim neke čdune zvoke,.se še mal skoncentriramm,.ves naježen in repsran,..ko naenkrat slišim ......vse najbolše za te,..

tisti ki pravite da duhovi ne obstajajo se samo slepite..

Še dobro, da je puščica k nisem videl kje je :)

v prejšnjih časih je bilo tudi več takih videnj kot te čase,brez fotoaparatov,videnja na oči,tako da ne iskat logične razlage.ker vsak samo to počne, ni logika vse ,je še nekaj mnogo višjega,in za naših 5 čutov skritega,ne verjamete?ni treba! ne vem pa kako je z dušami,da so ujete med tem svetom,a ni tako ,da so samo 2 destinacije po smrti nebesa in pekel ,no mogoče bo kdo znal odgovoriti!

mah dej no. -,- tit jz ne vrjamem u to.

Ja verjetno, da so slabše kvalitete slike, če pa ne nosim vsak dan s seboj HD fotoaparata s 20 000 000 slikovnih pik. Ponavadi se to vse slika z mobitelom. Drugače pa ne vrjamem v te bedarije.

bedarije zanimivo da je zelo malo slik duhov, posnetih z novejsimi, naprednimi fotoaparati. "duhovi" se pojavljajo vecinoma na starih zrnastih posnetkih.