Zanimivosti

Dnevnik s poti okoli sveta 2.

Rim, 26. 07. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min
Avtor
Matej Sedmak
Komentarji
0

<em>"Nikoli nisem bil se tako svoboden, tako srečen in tako brez denarja,"</em> po prvem tednu svojega popotovanja okoli sveta ugotavlja Matej Sedmak.

Matej Sedmak
Matej Sedmak FOTO:

Prvi teden (ponedeljek 26. julija)

Bologna

Bologna mi je bila všeč. Prijetno, zaspano mestece, kjer se trgovine odprejo šele ob 10h. Prvo noč sem prespal pri študentki, ki sem jo spoznal popoldne, naslednja dva dneva pri neki drugi ženski. Zadnje tri dni sem preživel v Rimu in spoznal kopico neverjetnih ljudi, dobil prost vstop v Planetarium in prvič doživel SHIATSU masažo!

Danes me je gospa, ki me gosti, povabila na praznovanje rojstnega dneva njenih sorodnikov. Hitreje kot sem praznil krožnik, bolj je bil poln. In ko sem mislil, da hrane ne more biti več, so prišle še tri nove okusne jedi. Neverjetno topli ljudje - takoj sem bil njihov! Prvič po nekaj dneh igranja kitare sem doživel APLAVZ.

Zelo dobro sem namreč občutil, kaj pomeni služiti vsakdanji kruh na ulici. 3 dolge ure igraš kitaro na stopnici ob fontani. Mimo tebe gre stotine ljudi, a se nihče ne ustavi. Nekaj časa imam občutek, da ne pojem dovolj dobro, nekaj časa da se me ne sliši, cel kup misli se mi podi po glavi med praznim igranjem. Samozavest se mi večkrat spusti blizu ledišča.

Imel sem prav, zdaj res občutim kdo sem v resnici, kakšni so moji občutki in kako potrebujem tisto osnovno potrditev okolice.

Rim

Včeraj sem začel igrati pred Kolosejem in k meni je prišla besna ženska in vrgla moj nahrbtnik 10 metrov stran. To je bil njen teritorij. Nato sem hodil od restavracije do restavracije, od bara do bara ter se predstavljal kot glasbeni mojster in predlagal, da bi zvečer zabaval njihove goste za nekaj evrov, a si nihče ni vzel več kot 20 sekund, da me je odslovil.

Vstopil sem v posebno sfero, kjer se vsak bori za svoj kvadratni meter prostora in za vsakih 10 centov. Danes zvečer sem ugotovil, da moraš biti bolj agresiven, če želiš priti do denarja. V uri in pol sem zaslužil dovolj za teden dni Francije.

Srečen sem, resnično srečen, resnično svoboden. Sprejel sem realnost boja za preživetje in bolj kot kdajkoli prej sem odločen, da to pot dokončam, tako kot sem si jo zastavil in s 150 evri začetnega kapitala (ki kar prehitro kopnijo). Čutim kako postajam močnejši in odpornejši.

Jutri zjutraj odrinem na sever - za teden dni v tišino in duhovnega poglabljanja v Taize (pravljična vasica blizu Lyona).

Matejevo pot in fotozgodbo lahko spremljate tudi na spletni strani www.okolisveta.com.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1