Velik skok
Spoznal sem temnopoltega moža po imenu Reggie Smith in čudovito Millicent St.Claire ter vrsto njenih prijateljev, vključno z 71-letnim gospodom Reedom, ki je poglavje zase:) Živel sem v pravljični hišici sredi gozda, slabo uro stran iz Atlante. Vsako jutro sem se prebudil ob vonju toplega kruha in vedno je bil zraven okusen shake iz svežega sadja.
Millicent, 42, je učiteljica fotobranja in direktorica podjetja Mind Masters Institute in predvsem čudovita oseba na visoki stopnji zavedanja in z veliko ljubezni, ki jo daje ljudem okrog sebe. V tednu bivanja pri njej sem se naučil veliko o svojih umskih potencialih, o zdravi prehrani, meditaciji in pridobil novo najboljšo prijateljico.
Od kar sem spoznal Reggija (ameriškega pisatelja in misleca, avtorja knjige Surrender to Heal: 7 Ways to Rise above the Battlefield of Life), sem se odločil za nemesno hrano. Reed Evans Wright, 71 (izgleda 45) in njegova energija me je prepričala, da jem čimveč surove, žive hrane - zelenjave, sadja in semen. Še nikoli prej nisem 50 sklec naredil s takšno lahkoto. :)
Iz Atlante sem po 53 urah prispel v Denver, Colorado, kjer sem se prvic na tem potovanju srečal z "od-prej-poznanimi ljudmi" - sorodniki, ki sem jih obiskal pred dvema letoma. Bil je moj najdaljši stop v življenju. Iskal prevoz in vozil sem se dva dni, dve noči in se polovico dneva. Iz Atlante me je Millicent peljala na začetek ceste I-20, od koder sem stopal proti zahodu.
Iz Birminghama, Alabama (ki ga zaradi terorističnega napada Ku Klux Clan-a imenujejo tudi Bombingham) sem nadaljeval po cesti I-78 proti Memphisu, Tennessee - rodnem mestu Elvisa Presleya. Tja sem prispel okrog dveh zjutraj in preživel dobri dve uri v razigranem mestnem središču. Žal mi je, da nisem videl Elvisove rodne hiše v Gracelandu!
Od tam sem nadaljeval pot po cesti I-40. V državi Arkansas (izg. Arkansa) mi je ustavil temnopolt akrobat iz Gabona, Afrike, ki izvaja trike v znanem ameriškem cirkusu. Skupaj sva preživela dobrih 14 ur in prevozila kakih 1300 kilometrov. Razšla sva se kot dobra prijatelja nekaj milj stran od mesta Alberquerque, New Mexico.
Dobrih 10 minut po tem, ko me je Mahamad Barry (akrobat) pustil na bencinski črpalki in v mojo zeleno knjižico zapisal svoj email in telefonsko številko, sta prišla dva policijska avtomobila in me nagnala štopati drugam. Šele kasneje sem izvedel, da sem bil v Indijanskem rezervatu. Rezervati so avtonomna ozemlja, podeljena Indijancem, na katerih ameriška vlada in policija nimata nobenega vpliva. Rezervat ima svojo vlado, svoje finance (razen podpore, ki jo dobi od ameriške vlade) in predvsem svoja pravila. Če bi iz kakršnegakoli razloga pristal v pretepu z Indijancem, bi sam nosil vse posledice. Prav tako me lahko Indijanec ubije in za to ni kaznovan.
Zanimivo - čisto drugi svet - prežet z naravo, s spiritualnostjo in čudovitimi medčloveškimi odnosi! Srečo sem imel, da nisem bil na ameriškem ozemlju, ker v državi New Mexico bi bil lahko zaradi štopanja aretiran.
Tako sem okrog 3 zjutraj stal ob cesti v (kot sem kasneje izvedel) ameriškem mestu z eno najvišjih stopenj kriminala. Nekdo mi zakliče iz avtomobila, kam grem.
"Denver," sem odgovoril.
Čez nekaj minut mi ustavi bel dostavni avtomobil z obilnim možem s pričesko, ki sem jo do sedaj videl samo v kavbojskih.
"Ti pinokio! Če te ne bi pobral, bi bil verjetno eden izmed stotih mrtvih štoparjev vsako leto v mestu Alberquerque," mi je kasneje rekel s prepoznavnim naglasom in stilom in se zraven zarežal.
Prvič sem spoznal in se spoprijateljil s čistokrvnim ameriškim Indijancem. Ime mu je Jaymes Shot With Two Arrows (Ustreljen z dvema puščicama) in izhaja iz znane indijanske rodbine Crowdog v Južni Dakoti.
Z vsako miljo proti severu je bila temperatura bliže ledišču in cesta bolj nevarna. Po radiu so rekli, da se približuje snežni vihar, tako da sva se ustavila malo pred državo Colorado v motelu in tam pričakala jutro. Vsako minuto pogovora v avtomobilu, v motelu in nato spet v avtomobilu sem bil bolj fasciniran. Jaymes je zdravilec in sveti mož v svojem plemenu. Kot sveti mož, saman in eden vodilnih mož v svojem plemenu je Jaymes neporočen in vso svojo energijo in čas vlaga v pomoč ljudem.
"Zakaj pa si ne najdete partnerke, ki bi vam lahko pomagala pri vašem poslanstvu?" sem ga na hitro vprašal.
"Mladi belec, ti ne razumeš. Jaz ne morem biti poročen. Ženska bi pobrala iz mene energijo, ki jo moram dati ljudem, ki so bolni na telesu in duhu. Oni potrebujejo Jaymesa, da jih ozdravi."
Dolge ure sva govorila o življenju, o indijanskih navadah, o indijanski spiritualnosti in od vsega najbolj zanimivo, o indijanski seksualnosti.
"Ljudje sploh ne vedo, kaj je to seks. Beli zahodnjaki mislijo, da je seks zgolj spolni odnos med partnerjema. Zato se navadno po nekaj letih zakona, seksa s partnerjem naveličajo in iščejo zadovoljitev drugje."
"Kaj pa je seks po vašem mnenju?" sem ga radovedno vprašal.
"Seks je spolni odnos in se veliko več! Je izmenjava seksualne energije med partnerjema. Je oblika spiritualnosti. Je odnos, ki te napolni z življenjsko energijo in odkriva nove potenciale tvoje spiritualnosti. In nikakor se v to ne smeš podati nepripravljen. Če stvari ne razumeš, ti vsak spolni odnos s partnerjem skrajša življenje za nekaj let in te naredi slabotnejšega in bolj ranljivega!"
Govoril mi je o tem, kako Indijanci častijo naravo in na kakšen način doživljajo življenje. Med drugimi fascinantnimi sposobnostmi, Jaymes lahko vidi auro ljudi.
"Na tvojem telesu so prisotne 4 barve. Vidim, da nisi še našel tistega, kar si iskal."
"Seveda sem našel. Srečen sem, zadovoljen, v miru sam s sabo ..." sem mu prepričljivo odvrnil.
"Otrok moj, nauči se poslušati modre može. Veliko je stvari, ki se jih moraš še naučiti. Daleč si prišel na svoji spiritualni poti pri svojih dvajsetih, vendar te še vedno čaka veliko presenečenj. Še vedno je veliko strani življenja, ki jih moraš odkriti!"
"Mladi prijatelj, vidim da veliko bereš. Ne beri več knjig. Knjige ti zameglijo um in te naučijo mnogo laži. Uči se od ljudi, ki vedo. Ne se tako izpopolnjevati v angleškem jeziku, temveč se bolj poglobi v svoj jezik. Tvoj jezik je univerzalen, angleški jezik je konstrukt. Nikoli ne boš razumel resnice, če boš razmišljal v angleškem jeziku."
Nekaj je na tem človeku, kar mi je cel čas pogovora jemalo sapo in me še sedaj navdaja z globokim spoštovanjem. Ne morem nehati misliti na stvari, ki mi jih je povedal. Želel sem se prepričati, če je res, kar mi je govoril in sem odprl mapo, ki jo je imel s sabo v hotelski sobi in iz nje se je usulo desetine pisem in listkov. Ljudje so se mu zahvaljevali, ker jim je rešil življenje, rešil zakon, jih ozdravil raka, Aidsa, odvisnosti od kokaina...
V nedeljo popoldne sem prispel v Broomfield, Denver in padel v objem Jasonu in Rachel Sedmak. Takoj sem zaslišal lajež psičke Sassy, ki me je takoj prepoznala. Kmalu smo se spoprijateljili tudi z Baxterjem in Sugar. Preživeli smo čudovit dan in večer v obujanju spominov na New York, kjer sta živela, ko sem ju obiskal pred dvema letoma in nato polovico noči z Jasonom v čudovitih pogovorih o spiritualnosti in življenju. Vesel sem, ko ju vidim, kako se imata rada, kako sta uspešna in kako postajata vsak dan bolj srečna.
Včeraj me je prišel iskat Russell, ki sem ga prav tako na prejšnjem potovanju obiskal in meni v čast je zvečer priredil majhno zabavo. Zbrala se je družina Sedmak iz vseh koncev Denverja. Tako lepo je bilo spet videti vse te nasmejane obraze, na katere me veže toliko lepih spominov. Z Diano Sedmak sva v smehu obujala spomine iz letališča v New Yorku, kjer me je ravno njeno ime rešilo nadaljnjega mučenja. Alana sem vprašal, če še vedno bere časopis med vožnjo, Harrison in Johnatan sta zrasla, Erica je pri svojih 14 že prava dama in Dorothy, njihova mama, je še vedno pri dobrem zdravju.
Večer sva preživela z Russlom na fotelju ob kaminu. Govoril mi je o tem, kako je potoval po Evropi in se ustavil v Sloveniji pri mojih starših, o tem, kako mi je menjal plenice in o tem, kako sta se ga njegov oče in moj oče enkrat pošteno napila in si je moj oče zlomil nogo. Govoril mi je o svojem očetu Alanu, o dedku Antonu in o ostalih Sedmakih v Ameriki.
Russel Sedmak, 41, šarmantna, samozavestna oseba, z izjemnim smislom za humor, na vrhuncu svoje kariere kot arhitekt in čudovit oče 11-letnemu Connorju. Popoldne mi je pokazal enega najbolj znanih naravoslovnih muzejev v Ameriki, Museum Of Nature And Science, Denver, kjer je bil vodja projekta kompleksa Planetarium in velike hale, ki je postala popularna turistična atrakcija. Tako sem ponosen na svojega bratranca!
Jutri potujem z zame precej neobičajnim prevoznim sredstvom.
Danes popoldne sem se nameraval odpravit štopat proti Dallasu, ko me Russell preseneti z letalsko karto in mi prihrani dobrih 20 ur štopanja.
"Rad bi, da ostaneš z mano še en dan!"
Nasmehnil sem se in ga objel.
Jutri ob 11:45 imam torej let za Dallas, Texas na 10-dnevno VIPASSANA meditacijo. Vipassana je ena najstarejših indijskih tehnik purifikacije telesa in duha. Vipassana pomeni "videti stvari takšne, kot so". Praktično gre za deset dni tišine in 14 ur meditacije dnevno. Zanimivo je, kakšno raven discipline zahtevajo! Vsak dan zadoni zvonec ob 4 zjutraj, v desetih dneh ni dovoljena nobena oblika interakcij med udeleženci, odpovedati se moraš hrani po poldnevu, branju, pisanju, vsem tehnološkim pripomočkom, kakršnikoli telesni aktivnosti, telesni dekoraciji ... več o tem na www.dhamma.org/code.htm.
Še vedno s sabo nosim 30 kilogramov prtljage in resno razmišljam o tem, da se tega bremena znebim in resnično naredim tisto, o čemer govorim - postanem povsem svoboden in da povsem zaupam. Morda bom zbral dovolj poguma in se rešil bremena še teh 100 dolarjev, ki jih imam pri sebi, oblačil in kitare, ki mi predstavlja varnost - vem namreč, da mi lahko prinese denar, kadarkoli mi ga zmanjka. Sanjam o tem, da bi bil dovolj pogumen, da bi potoval zgolj z zobno ščetko, dvema paroma spodnjih hlač in majhnim diktafonom na katerega snemam popotni dnevnik in najbolj zanimive pogovore z ljudmi na poti.
Bomo videli po 4.decembru!
Matej
