Njegove umetnine, ki so tako črnohumorne kot tudi politično ter družbeno kritične, velikokrat vzbudijo različne odzive, sicer pa krasijo stene, stavbe, mostove in ceste širom po svetu. Nekateri ga primerjajo z umetnikom Blek le Ratom, ki je začel v začetku osemdesetih v Parizu delati s šablonami. Banksyja naj bi med drugim navdahnil sam Robert Del Naja oz. 3D, umetnik grafitov in kasneje (še vedno) član bristolske trip hop zasedbe Massive Attack.
Njegovi začetki segajo v devetdeseta, ko je med leti 1990 in 1994 začel s ustvarjanjem grafitov. Kmalu je ugotovil, da veliko del ni dokončal v zastavljenem času ali pa ga je pregnala policija. Nato pa je ob neki priliki, ko se je pred policisti skrival pod smetarskim kombijem, opazil s šablono narejeno serijsko številko. Odtlej je potem za svoje delo začel uporabljati šablone in s tem razvil popolnoma svoj umetniški pečat, ki so ga dobile njegove umetnine, hkrati pa pospešil njihov nastanek. Značilno je, da imajo dela protivojna, protikapitalistična ali sporočila proti establišmentu. Uporablja pa motive podgan, policajev, opic, vojakov, okostnjakov, smrti s koso, otrok, angelov, klošarjev ...
Leta 2002 je bila prva razstava njegovih del v Los Angelesu, poimenovana Existencilism, naslednje leto pa Turf War v enem od londonskih skladišč. Avgusta 2004 si je privoščil parodijo na bankovec za deset britanskih funtov, ko je kraljico zamenjal z glavo princese Diane, napis "Bank of England" pa zamenjal z "Banksy of England". Nekdo je potem šope teh bankovcev raztrosil na karnevalu v bogati četrti Notting Hill, nekateri brihtneži pa so potem poskušali bankovce vnovčiti v lokalnih trgovinah, drugi pa so jih, nekoliko pametneje, raje za nekaj sto funtov ponudili na eBayju. Leta 2005 si je privoščil potovanje v Palestino, kjer je ustvaril devet del na stenah izraelske West Bank, naslednje leto pa v Los Angelesu uprizoril "tridnevno zvandalizirano skladiščno ekstravaganco", poimenovano Barely Legal. Posebna je bila po tem, da so imeli na njej živega slona, prebarvanega v roza in zlati vzorec, ki naj bi opozarjal na svetovno revščino, kljub dovoljenju pa so se vznemirili aktivisti za pravice živali.
Kmalu so začeli po njegovih delih posegati tudi svetovni zvezdniki. Christina Aguilera je kupila izvod lezbične kraljice Viktorije in še dve deli za 25 tisoč funtov, Kate Moss je za komplet del v londonski dražbeni hiši Sotheby's plačala petdeset tisočakov, na isti dražbi pa so za skoraj 60 tisočakov prodali tudi Mono Liso, ki ji iz oči teče barva. Februarja 2007 je ista dražbena hiša dosegla najvišjo ceno dotlej za njegovo delo Bombardiranje srednje Anglije, 102 britanska tisočaka. Za nekaj manj pa so prodali še nekaj njegovih del, sam pa je na svoji spletni strani objavil sliko, na kateri piše "ne vem, zakaj vi moroni kupujete to sranje". Zanimiv pa je tudi primer, ko je nek par prosil, če bi mu dala svojo prikolico, da bi jo uporabil za "platno". V zameno jima je dal dve vstopnici za festival Glastonbury, poslikano prikolico, ki sta so sicer pred desetletjem kupila za tisočaka, pa sta nato prodala za pol milijona.
Aprila leta 2007 je spet padel rekord, ko so z več kot pol milijona evrov prodali njegovo delo Vesoljsko dekle in ptica, maja pa Banksyja nagradili kot navečjega živečega umetnika med Britanci. Seveda se ni pojavil na podelitvi in ostal še naprej anonimen, večino njegovih del pa so še naprej prodajali za dvojno ceno od izklicne. Leta 2008 je bila prva razstava v New Yorku, čeprav je sam trdil, da je neavtorizirana, na njej pa je bilo 62 njegovih del. Otroka, ki slika slogan "Vzemi tole - družba!", ki jo je naslikal na vodnem stolpu Temze, so odstranili v treh dneh. Avgusta 2008, tri leta po katastrofi orkana Katrina, je ustvaril serijo umetnin v New Orleansu, večino na zapuščenih stavbah in hišah, ki jih je opustošila naravna katastrofa.
Kar nekaj njegovih del pa je bilo tudi odstranjenih, med drugim Vincent in Jules iz film Šund, ki imata v rokah banani namesto pištol na podzemni železnici ali ku kux klanovec s kapuco. Privoščil si je tudi Paris Hilton, ki je leta 2006 izdala zgoščenko Paris, on pa je po nekaterih trgovinah zamenjal ovitek in originalno zgoščenko zamenjal z remiksi Danger Mousea. Leta 2010 je na filmskem festivalu Sundance predstavil svoj film Exit Through the Gift Shop, ki je bil naslednje leto celo nominiran za oskarja v kategoriji dokumentarcev. V času premiere je ustvaril deset umetnin okoli Park Cityja in Salt Lake Cityja, kasneje pa še podobno ob premieri v San Franciscu in v kanadskem Torontu, čeprav so dela v glavnem prebelili ali jih odstranili. Njegova dela pa lahko opazimo tudi v filmu Children of Men, med drugim policista, ki se poljubljata. Sodeloval je tudi pri eni od uvodnih špic za serijo Simpsonovi, podal svojo kritiko na pedofilmski škandal v katoliški cerkvi (Cardinal Sin v Liverpoolu), ponorčeval se je iz Ronalda McDonalda (maskote verige McDonald's), leta 2013 pa ga je župan New Yorka Michael Bloomberg, kjer je imel enomesečno rezidenco, označil za "vandala, ki ni noben umetnik", nadenj pa poslal ekipe za preprečevanja vandalizma. Nekateri ga imajo za vandala tudi v Veliki Britaniji, drugi pa so prepričani, da "njegova dela delujejo blazno pametno idiotom".
Lani je objavil 2-minutni video o obisku in uničenju Gaze, na Otoku pa 21. avgusta odprl Dismaland, parodijo na Disneyland, ki je "nezabaviščni" park, a so ga po dobrem mesecu za vedno zaprli. Decembra lani je ustvaril števila dela po Calaisu v Franciji, med drugim tudi Stevea Jobsa kot begunca, o svojih delih pa je v samozaložbi izdal kar nekaj knjig.
Svetovno znanega in daleč najuspešnejšega gverilskega grafitarja, označenega za "kralja urbane umetnosti", "modernega urbanega Zorra" in "sodobnega Picassa", bo od 31. maja do 28. septembra zaneslo v kranjsko Layerjevo hišo.
Nekatere njegove umetnine si oglejte na fotografijah!
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.