'Leta 2009 bo katastrofa!'

Leta 1996 se je v ruskem mestu Žirinovsk rodil deček z imenom Boris Kiprijanovič. Fantek je že pri dveh letih začel govoriti o vesolju, Lemuriji, oddaljenih civilizacijah, planetarnih sistemih … Trdi, da je nekoč živel na Marsu in podrobno govori o tamkajšnjem življenju. Takrat, pravi, je kot pilot večkrat obiskal Zemljo. Prepričan je, da bodo njegove informacije odigrale pomembno vlogo v prihodnosti našega planeta. Deček je svojo mati Nedeždo ob rojstvu gledal s pogledom odraslega človeka, že po petnajstih dneh je sam držal glavico pokonci, prvo besedo je spregovoril pri štirih mesecih, prvi stavek pa pri sedmih.

Ni še dopolnil dveh let, ko je že znal brati in risati z barvnimi odtenki. Psihologi so v njegovih risbah z mešanico modre in vijolične barve ugotovili, da je verjetno risal človeško avro, ki jo je videl okrog ljudi. Boriska, tako ga kličejo ljubkovalno, je pri dveh letih prvič sedel v lotosov položaj in začel govoriti podrobnosti o vesolju in neznanih civilizacijah. Našteval je imena planetov v osončju in njihovih satelitov ter galaksij, pristopal je k neznancem ter jim govoril o njihovih pregrehah, nekatere je svaril pred težavami, ki prihajajo … Vse se je izkazalo za resnično.

Boriska pravi, da je končno nastopil čas, da se na Zemlji rodijo posebni ljudje, kot so indigo otroci. "Zemljo bo nekaj doletelo," trdi, "zato so ti otroci tako pomembni, saj bodo lahko pomagali ljudem. Zemeljska pola se bosta zamenjala in prva velika katastrofa, ki bo prizadela eno od celin, se bo zgodila leta 2009. Naslednja, še bolj uničujoča, pa nas bo doletela leta 2013." Obe katastrofi naj bi bili povezani z vodo.

Boriska so preučevali najrazličnejši znanstveniki in vsi menijo, da si fantič vseh teh zgodb ni mogel izmisliti, poleg tega jih čudi, od kod otroku toliko strokovnega znanja. "Z Marsa," jim vztrajno odgovarja deček. "Keilis! To pomeni pozdravljeni – v jeziku mojega planeta."