100 dni med 24 strupenjačami in 16 dni brez vode

"Dober dan,“ je Jürgen, ki sicer razstavlja v več državah, pozdravil navzoče ob odprtju razstave in povedal, da na Ljubljano, Celje in Maribor, kjer je doslej razstavljal in kamor se razstava kasneje letos tudi še seli, gleda že skoraj kot na domovino.

Jürgna, ki se je po vojni kot otrok s starši preselil v Afriko, so divje živali od nekdaj privlačile. Prvo kačo je ujel pri treh letih, pri petih letih pa je že lovil strupenjače. V Namibiji, kjer je živel kar 23 let, se mu je tudi porodila ideja o ustanovitvi farme kač. Starša sta sicer želela, da bi postal inženir, da bi več zaslužil in se lažje preživljal, a je sledil svojemu srcu. "Verjetno pa bi bilo res lažje, če bi ubogal starše,“ je v smehu pripomnil. "Ne nazadnje moram na farmi delati 365 dni v letu, 24 ur na dan. Živali potrebujejo stalno oskrbo in veliko ljubezni,“ je pojasnil Jürgen, ki mu pri vzdrževanju živali pomagajo še štirje pomočniki – dva pri oskrbi kač in dva pri oskrbi drugih živali.

Letos farma, na kateri živi kar 1300 živali (med njimi so poleg kač, kuščarjev, pajkov in škorpijonov tudi piranje, morski prašički, želve, žabe in ptičji pajki praznuje 30-letnico obstoja, v tem času pa si je njegove živali ogledalo že več kot milijon obiskovalcev. Letno si razstavo ogleda med 30 in 40 skupin iz vrtcev in šol, kar ga izjemno veseli.

"Otroci so prihodnost. Treba jim je posredovati znanje, a je žal tega vse manj. Koliko od vas bi znalo ločiti žitarice med seboj? Koliko od vas bi znalo povedati, katera so drevesa v bližnjem gozdu? Kdo med vami bi znal povedati, katera je določena cvetica na travniku?“ je povedal. "Najprej moramo iti mi odrasli v naravo, si pogledati živali in rastline, se kaj naučiti, da bi to znanje lahko posredovali potomcem,“ je prepričan.

"Živalski vrtovi so nujno potrebni"

Jürgen je tudi prepričan, da so živalski vrtovi v naši družbi nujno potrebni. Pravi, da je res, da so živali v njih zaprte, da je njihovo gibanje omejeno, a da je to nujno, če želimo spoznati živali, ki živijo drugod po svetu. "Danes ljudje pogosto obsojajo živalske vrtove. A to je edini način, da naši otroci spoznajo živali, ki ne živijo tu," je še povedal živalski navdušenec, ki organizira tudi strokovna predavanja – ta bodo potekala tudi v okviru razstave v ljubljanskem nakupovalnem središču. Poseben izziv pa mu poleg predstavljanja eksotičnih živali otrokom predstavlja tudi pomoč ljudem pri premagovanju strahov.

Hergertov pomemben prispevek za zdravstvo

Hergert s svojim delovanjem prispeva veliko tudi zdravstvu. Iz strupa kač pridobiva serume – kar 30 odstotkov serumov na svetu prihaja ravno z njegove farme, od njega pa serume kupujejo zdravstvene organizacije kar 15 držav sveta.

Kaj še sledi?

Čeprav 68-letnik že razmišlja o upokojitvi, ima še nekaj ciljev, ki jih namerava doseči. Eden takih projektov, ki jih namerava izvesti, je tudi razstava velikih kač in velikih kuščarjev ter ekspedicija v Afriko, na podlagi katere naj bi nastal tudi dokumentarni film.

100 dni med 24 strupenjačami in 16 dni brez vode

Jürgen Hergert je postal tudi Guinnessov rekorder, ko je 100 dni preživel med 24 strupenimi kačami. Pred njim je človek med strupenimi kačami najdlje zdržal le 16 dni.

Čas, ki ga je preživel med strupenimi kačami, je Jürgen Hergert izkoristil za pridobivanje serumov. Sicer pa Hergertu življenje med kačami sploh ni bilo tako grozno. "Bil sem med 100 samičkami. Daleč od tega, da bi mi bilo grozno,“ je šaljivo povedal. "Doživel sem že kaj hujšega – recimo v Sahari sem preživel 16 dni brez vode. Odpravili smo se na ekspedicijo, naš cilj pa je bil prečkati puščavo. Kamela, ki je nosila vodo, je poginila. Ko je padla na tla, je padla ravno na balone z vodo in tako nam je vode ostalo le za nekaj dni. 16 dni smo živeli le od jutranje rose, kolikor je je pač bilo.“

Trije kačji ugrizi

Nemški pustolovec je doslej doživel tri kačje ugrize, med drugim je preživel ugriz črne mambe in ugriz bronastega glaveža, do katerega je prišlo lani ravno v Ljubljani, ko je sicer zaprt v posebno kletko odprl vratca kačjega terarija, da bi jo nahranil. "Prvič v življenju se mi je zgodilo, da je kača pomolila glavo ven iz terarija. Ampak ni kaj, vse življenje se učimo in zdaj vem nekaj novega,“ je optimistično razložil. Kače, ki ga je ugriznila, ni odstranil. Še vedno je njegova "ljubica“, pravi.

Sicer pa je Hergert tudi ob ugrizu kače lani v nakupovalnem središču ravnal nadvse odgovorno. Najprej je skrbno zaprl terarij, nato pa zdravnici, ki je bila pristna, izročil serum, ki mu ga je vbrizgala. Roka mu je nenavadno zatekla, k sreči pa so mu v Münchnu, kamor so ga z letalom peljali iz KC Ljubljana, nudili ustrezno pomoč in nesreča se je srečno zaključila.