Kdo ne pozna penine, ki je postala že takšen sinonim slovenskega penečega se vina, da v večini primerov govorimo kar o zlati in srebrni radgonski penini z malo začetnico? Katera pa je najbolj všeč vam? In zakaj?
Prvi korak
Za začetek nekaj generičnega izrazoslovja. Verjetno je malo takšnih, ki v splošni rabi še niso zasledili besed: penina, šampanjec in peneče se vino. Velja opozoriti, da pri teh izrazih ne gre za sopomenke. Posplošeno razloženo tako penino kot šampanjec uvrščamo med peneča vina, a vsako peneče vino ni nujno penina ali šampanjec. Penine so peneča vina, ki prihajajo iz Slovenije, šampanjci prihajajo le iz francoske pokrajine Šampanje. Podobno so španska peneča vina poimenovana cava, nemška sekt, italijanska spumante itd.
Zlata radgonska penina
Zlata radgonska penina je pridelana po t. i. tradicionalni ali klasični metodi z vrenjem v steklenicah, po kateri so pripravljeni tudi pravi šampanjci. Prvotni fermentaciji vina sledi ustekleničenje ob dodatku kvasovk, ki inducirajo sekundarno fermentacijo, s katero se formirajo za peneče se vino tako nepogrešljivi mehurčki. Zlata radgonska penina odleži na kvasovkah najmanj 24 mesecev, moč pa je najti tudi Zlate penine posebnih letnikov, ki so na kvasovkah zorele več, celo 10 let! Obenem Zlato radgonsko penino lahko označimo kot blanc de blancs, kar pomeni, da je pridelana iz čistega chardonnaya. Še ena pomembna oznaka zanjo je vintage – gre torej za letniško penino, pridelano iz grozdja ene trgatve. Pri šampanjcih je namreč pogosta tudi praksa, da se jih prideluje iz vin različnih letnikov, česar pa se v Radgonskih goricah ne poslužujejo. Po okusu se največkrat nagrajena penina v Sloveniji prilagaja zahtevam ljubitelja – izbirate lahko med zelo suho, suho in polsuho ali celo rose (suho, pridelano iz čistega modrega pinota) Zlato radgonsko penino.
Srebrna radgonska penina
Vprašajte povprečnega Slovenca po najljubši penini in brez pomisleka bo izstrelil: Srebrna! Pridelana je po charmat metodi s sekundarnim vrenjem v tankih iz nerjavečega jekla, in šele nato sledi polnitev steklenic. Osnovno vino je pripravljeno iz več sort, tipičnih za Radgonsko-Kapelski vinorodni okoliš. Kljub temu pa gre tudi v tem primeru za letniško penino. V nasprotju s klasično metodo pri metodi charmat penina na kvasovkah zori le 6 do 9 mesecev, zaradi česar Srebrna penina poživlja z nekoliko lažjim okusom in izrazitejšo sadnostjo od Zlate penine. Srebrna penina je lahko suha ali polsuha, v rose obliki pa vam je na voljo kot sladka.
Ena in edina – Radgonska penina
Navzlic mnogim razlikam sta Zlata in Srebrna radgonska penina neločljivo povezani. Izhajata iz rojstnega kraja pr(a)ve slovenske penine, Gornje Radgone, iz podjetja Radgonske gorice d. d., kjer tradicijo pridelave penin po klasični metodi ohranjajo že 160 let. Dvomiti v kvaliteto ali ignorirati pomen Radgonskih penin bi bilo danes prav obskurno. In, kakor pravijo v Radgonskih goricah, zelo ponosni in hvaležni so, da lahko z vami in za vas »ustvarjajo najlepše trenutke«.
Naročnik oglasa je Radgonske gorice d.d.
*Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju
