Za Playboyeve zajčice, ki so bivale v dvorcu, so veljala stroga pravila in ob Hefnerju so imele večkrat občutek manjvrednosti. Zajčice so v spalnici morale pokazati posteljne aktivnosti, preden so bile sploh sprejete v hišo. To je bil neke vrste test, da bi ugotovili, katera od deklet je dovolj primerna, da postane eno od Hefnerjevih deklet.
Playboyeve zajčice so vsak teden, natančneje vsak petek, dobivale znesek v vrednosti 1.000 ameriških dolarjev (približno 850 evrov), ki so ga lahko zapravile izključno samo za oblačila in nič drugega. Izabella St. James je v knjigi Bunny Tales: Behind Closed Doors at the Playboy Mansion opisala 'proces' prejemanja denarja.
''Morale smo iti v Hefnerjevo sobo in počakati, da je s preproge počistil pasje kakce in nato smo morale vprašati za žepnino. Vse smo sovražile ta proces. Hefner je izkoristil vsako priložnost, da je pokazal, s čim vse je bil v razmerju nezadovoljen. Večina pritožb se je nanašala na pomanjkanje naklonjenosti med dekleti ali ker se nismo udeležile spolnih 'zabav', ki jih je imel v svoji spalnici. Če bi iz kakršnega koli razloga odšle iz mesta in zamudile enega od uradnih večernih zmenkov, nam ne bi dal žepnine. S tem je manipuliral z nami.''
Kadar je imel Hefner intervju, so se zajčice morale držati strogega kodeksa tišine in jim ni bilo dovoljeno govoriti o ničemer. Med drugim niso smele biti pijane na fotografijah in niso smele dvorca prikazati v slabi luči.
Melissa Howe je leta 2015 za The Mirror povedala: ''Če si naredil kaj narobe, si prejel elektronsko sporočilo. Obstaja strog kodeks obnašanja. Obstajajo tudi pravila o Instagramu in Twitterju. Vse moraš pokazati v dobri luči in če si bila pijana na fotografiji, se boš hitro znašla v težavah.''
Biti Hefnerjeva glavna ljubica ni bilo tako udobna vloga, kot je bilo morda videti. Glavna ljubica je pogosto morala narediti veliko več dela za blagovno znamko in je morala spati v isti spalnici kot Hefner. Dodatnih ugodnosti za to pozicijo naj ne bi bilo.
Če v dvorcu ni bilo zabave, je za dekleta veljala policijska ura do 21.00. Dekleta niso smela imeti obiskov. Carla Howe pravi: '' Ko si bil tukaj, si moral biti do 21. ure doma. Nisi smel povabiti prijateljev na obisk. Moški obiskovalci niso dovoljeni. Če prekršiš pravila, te izključijo. Enkrat, ko si zunaj, se ne moreš več vrniti. Crystal, Hefnerjeva žena, je imela nastop kot didžejka nekaj kilometrov stran in je morala ostati čez noč. Ampak se je vrnila naslednji dan do 14.00.''
Samo ženske, ki so se strinjale, da bodo živeli s Hefnerjem v dvorcu, so lahko vozile avto, vendar je bil še takrat razkošno vozilo samo na izposoji. Carla Howe pojasnjuje, da ni bilo vedno tako: ''Playboyeva zajčica leta je nekoč dobila porscheja, zdaj dobi mini cooperja, ki ga mora po enem letu vrniti.''
Medtem ko je dvorec od zunaj videti kot velika razkošna hiša, pa je stvar popolnoma drugačna, ko enkrat odpreš njegova vrata. Izabella St. James dvorec opisuje z besedo ''umazan'' z neprijetnimi standardi v posameznih sobah.
''Čeprav smo se vse zelo potrudile, da smo naše sobe opremile tako, da smo se počutile domače, so bile vzmetnice na naših posteljah ogabne – stare, obrabljene in polne madežev. Rjuhe so bile slabe. Preproge so bile umazane od pasjih kakcev, posestvo je bilo posuto s številnimi pornografskimi fotografijami.''
Po besedah nekdanje zajčice Holly Madison, je Hefner imel rad določen tip ženske. ''Hugh je želel bele, bele lase, brez pigmenta.'' Zajčice so imele dovoljenje, da so se lahko lepotno popravljale brez omejitev.
Holly Madison v svoji knjigi Down the Rabbit Hole: Curious Adventures and Cautionary Tales of a Former Playboy Bunny, opisuje, da se je v dvorcu občasno počutila kot v zaporu : ''Vsi mislijo, da so bila zloglasna kovinska vrata namenjena, da odženejo stran nezaželene ljudi. Ampak jaz sem se počutila kot da sem v ujetništvu in ne morem ven. Morda sta bila kriva trava in alkohol, vendar utapljanje v omenjenih substancah, se mi je zdel edini logični način, da bi pobegnila iz smešnega življenja, ki sem ga imela.''
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.