Tuja scena

Jenny Beavan - kostumografka, ki ne poklekne niti pred oskarji

London, 07. 03. 2016 19.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min

Jenny Beavan je za svoje stvaritve v svetu sedme umetnosti požela že zelo veliko priznanj in nagrad. Med drugim je bila kar desetkrat nominirana za oskarja, dvakrat (za film Soba s pogledom leta 1987 in letos za Pobesneli Max: Cesta besa) pa ga je tudi osvojila. Veliko pozornosti pa zna vzbuditi tudi s svojo zunanjo podobo, ki je daleč tistega, kar običajno vidimo na rdečih preprogah.

Jenny med prejemom oskarja za kostumografijo pri filmu Pobesneli Max.
Jenny med prejemom oskarja za kostumografijo pri filmu Pobesneli Max. FOTO: AP

Na letošnjo podelitev oskarjev je britanska kostumografka prišla oblečena v črno usnjeno motoristično jakno, ki jo je na hrbtni strani krasil simbol lika iz filma Pobesneli Max: Cesta besa Immorten Joeja iz srebrnih in rdečih bleščic, rdeče-zlati črtasti šal, črne dolge hlače in črne škornje.

Iz množice toalet z visokimi razporki in globokimi dekolteji je izstopala tudi na letošnji podelitvi nagrad BAFTA 14. februarja, kjer je ravno tako kipec osvojila za svoje delo v filmu Pobesneli Max: Cesta besa, ko je ravno tako oblekla črno usnjeno jakno, črne dolge hlače in črne škornje, le da je takrat svoj videz popestrila s šalom rjavo-sive barve in belo majico. Voditelj podelitve Stephen Fry, ki je sicer njen dober prijatelj, se je ob tem pošalil, da je njena nagrada ironična glede na njen videz, ob tem pa jo poimenoval kar ženska vreča, za kar si je prislužil številne kritike, na katere je prek Twitterja odgovoril, da je bila vse skupaj le šala in da jo je Jenny tudi razumela kot tako.

Za podelitev nagrad ceha oblikovalcev kostumov (Costume Designers Guild Awards) 24. februarja letos, kjer je ravno tako osvojila lovoriko za Pobesnelega Maxa, pa je kostumografka posegla po malce bolj elegantni opravi, saj si je nadela daljšo eleganten suknjič črne barve, elegantne dolge črne hlače in belo srajco.

Kostumografka je svojo izbiro oblačila, ki si ga je nadela za oskarje in BAFTE, pojasnila za časnik The Hollywood Reporter. "Prisegam na jeans. Imam tudi bolj elegantna oblačila, a oprava za oskarje je bila izbrana s premislekom. Nisem si želela klasičnega črnega kostima. Sem Britanka z rahlo uporniškim značajem – vedno sem bila. A, saj me vidite. Sem majhna, sem debela. V obleki bi bila videti res zelo smešno. Kar sem nosila na oskarjih, je bil na svojevrstni poklon Pobesnelemu Maxu – neke vrste motoristična oprava. Pomislila sem: 'Če jih ne morem premagati ali se jim na neki način pridružiti, zakaj ne bi poskusila narediti nekaj zabavnega? In Georgeu Millerju je bilo zelo všeč. Veganska usnjena jakna je imela na hrbtu simbol Immorten Joeja, s čimer sem malce pomežiknila Pobesnelemu Maxu. Akademija ni predpisala nobenega pravila oblačenja. Mogoče je pisalo, da je treba imeti smoking, a nič o tem, da bi morale ženske nositi pete – tako kot v Cannesu - kjer mora očitno vsaka ženska, ki se sprehodi po rdeči preprogi nositi pete. Zaradi tega sem bila zelo besna. Mislim, dajte no, to je noro. Ko sem bila nominirana za oskarja za film Kraljevi govor, sem nosila črno jakno v kitajskem stilu in ujemajoče se hlače, ki jih je zame naredila Jane Law. To leto pa sem hotela nekaj bolj zabavnega. Ko sem bila tam, sem na svojo opravo slišala veliko pohval, tako da je bila nekaterim očitno všeč," je povedala Jenny in dodala, da razlog za zelo podobno opravo na podelitvi nagrad BAFTA ravno tako leži v poklonu filma, za katerega kostume je oblikovala.

Kostumografka je dejala še, da bo – če bo še kdaj nominirana za oskarja – najverjetneje svoje oblačilo spet uskladila s filmom. Hlačam pa se ne misli odpovedati. "Nikakor si namreč ne želim prebivalcev Los Angelesa prestrašiti s svojimi nogami," pravi Jenny, ki ne spremlja družbenih omrežij.

Ob tem je poudarila še, da želi, da ima njena izbira oblačil pozitivni učinek na žensko počutje. "Za uspeh ni treba izgledati kot supermanekenka. Moraš se dobro počutiti v svoji koži. Samo tako boš lahko nekaj dosegel. Ni treba, da vam ljudje ploskajo. Vseeno je tudi, če jim vaše delo ni všeč," je še dejala Jenny.

Kostumografka se je rodila leta 1950 očetu violončelistu in materi violinistki. V 70 letih prejšnjega stoletja je delala za londonske gledališke produkcije. V svet filma je vstopila, ko je dobila neplačano delo oblikovalke kostumov za nizkoproračunski film Hullabaloo Over Georgie and Bonnie's Picture produkcijske hiše Merchant Ivory, s katero je potem stkala dolgoletno sodelovanje. Pogosto je delala s kostumografom Johnom Brightom, za katerega pravi, da jo je na začetku kariere naučil te obrti. Skupaj sta sodelovala pri več kot desetih filmih in si prislužila šest nominacij za oskarje.

Ima eno hčerko Caitlin, ki je gledališka producentka. Leta 2013 sta skupaj delali pri westendovski gledališki predstavi Third Finger Left Hand.

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (1)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

omerta 1
07. 03. 2016 20.30
+49
carica, ostalo je use umetno, od nasmeha do oblek, nic v ameriki ni pristno. bravo!