Skupina si je v le nekaj letih delovanja na začetku 80. let prejšnjega stoletja ustvarila status, ki jim ga nekateri današnji slovenski glasbeniki lahko le zavidajo. Uspeh seveda ni prišel čez noč – njihov svež pristop h glasbi, ki je obsegal kakovostna besedila, vrhunsko izvajanje glasbe in atraktivne nastope, je pripeljal do tega, da jim je uspelo ustvariti nepozabne pesmi za vse večne čase, ki jih še danes znajo peti stari in mladi.

Nekdanji člani skupin Prah, September in Izvir
Zgodovina Hazardov sega v leto 1980, glavni pobudnik za nastanek nove skupine pa je bil Miro Čekeliš, po 'poklicu' bobnar, ki je do tedaj ustvarjal v skupini Prah. Okrog sebe je zbral glasbenike, ki so z nastopanjem v različnih skupinah že imeli izkušnje – to je bil basist in vokalist Dominik Trobentar, s katerim sta bila skupaj v omenjeni skupini, pridružila pa sta se jim še saksofonist in tolkalist Braco Doblekar in klaviaturist Dani Gačev (po rodu Bolgar) iz skupine September ter kitarist Dare Petrič, ki je raztegoval strune v skupini Izvir.

Hazard (Foto: Osebni arhiv skupine)

Člani bodoče skupine so se skupaj prvič srečali v ljubljanskem baru Turist pozimi leta 1979. Da je bilo prizorišče srečanja prav kultni bar, seveda ni bilo naključje, saj je bil Turist v neposredni bližini nacionalnega radia in televizije in – še pomembneje – edine gramofonske založbe v Sloveniji, Založbe kaset in plošč RTV Ljubljana, zato se je tam vedno zbiralo veliko glasbenikov. Fantje so se strinjali, da glasbena scena pri nas potrebuje poživitev, zato so želeli ustanoviti pop skupino, ki bi preigravala le slovensko glasbo.

(Foto: Osebni arhiv skupine)

Najprej Rendez-Vous, nato Hazard
Seveda so hitro začeli razmišljati tudi o imenu – najprej so se nameravali imenovati Rendez-Vous (skupino z istim imenom je nato Čekeliš ustanovil leta 1983), pozneje pa so se bolj ogreli za ime Hazard, ki se jim je zdelo dovolj kratko in preprosto, hkrati pa močno in karizmatično. Začeli so z vajami, ki so jih imeli v Domu svobode v Beričevem pri Ljubljani, svoje prve krstne nastope pa zanimivo niso imeli na domačih tleh, ampak na sosednjem Hrvaškem, natančneje v Čabarju, majhnem kraju ob slovenski meji. Domov so se tako vrnili z novimi izkušnjami, ki so jim pomagale, da so se predstavili v boljši luči. Sprva so preigravali predvsem priredbe tujih glasbenikov in skupin, njihova želja pa je bila, da bi seveda posneli svojo avtorsko pesem.
 
Hazard - So najlepše pesmi že napisane


Vadili poleg Pankrtov
V ta namen so se povezali s Tadejem Dejvijem Hrušovarjem in Dušanom Velkaverhom, ki sta takrat veljala za največja ustvarjalca uspešnic. Zaprli so se v studio Akademik – pisalo se je leto 1980 – in rodila se je prva pesem Vsak je sam, ki še danes velja za eno njihovih največjih uspešnic. Hrušovar je napisal glasbo, Velkavrh besedilo, Doblekar pa je poskrbel za aranžma in produkcijo. Ob tem je zanimivo, da so imeli vaje kar pod studiom, v neki drvarnici, kjer so poleg njih vadili tudi Pankrti. Nad prvo pesmijo so bili navdušeni prav vsi, a je niso izdali takoj, ampak so se z njo prijavili na festival Slovenska popevka. Čeprav ni postala zmagovalna popevka (uvrstili so se na tretje mesto), pa je postala velika slovenska uspešnica.

Med nastopom na Trgu republike. (Foto: Osebni arhiv skupine)

Sledile sta dve pesmi – Otroci pankrtov in Marie, ne piši pesmi več, ki je bila njihova druga festivalska pesem. Hazardi so namreč z njo nastopili na jugoslovanskem izboru za pesem Evrovizije in ponovili (ne)uspeh pesmi Vsak je sam. Tudi tokrat so bili tretji, Marie, ne piši pesmi več pa so ljudje vseeno sprejeli za svojo. Na Jugoviziji so s skladbo Bistro nastopili že prihodnje leto (zasedli so 10. mesto od 16), leta 1983 so se predstavili s skladbo Najlepše pesmi (zasedli so 14. mesto od 16) leta 1987 pa so s skladbo Nocoj delili so zadnje mesto med 24 prijavljenimi.

Doslej so izdali dva t.i. 'the best of' albuma. (Foto: Osebni arhiv skupine)

200.000 prodanih primerkov debitantskega albuma
Kmalu po uspehu Marie, ne piši pesmi več so se v skupini odločili, da izdajo malo ploščo z obema prvima festivalskima skladbama, ki je postala velika prodajna uspešnica. Sledil je težko pričakovani prvi album, ki so ga poimenovali s preprostim naslovom Hazard Vol. 1. Skupno je bil prodan v kar 200.000 primerkih, Hazard pa je bila tudi prva slovenska skupina, ki je v takratni Jugoslaviji prejela zlato ploščo.

Uspeh albuma je prinesel številne intervjuje in koncertno turnejo. Nastopali so po celi Sloveniji, na mesec pa so imeli po 46 koncertov, tudi štiri na dan. Vmes so začeli pripravljati material za novo ploščo, ki so se jo lotili precej bolj načrtno. Med snemanjem je prišlo do prvih nesoglasij, kar je pripeljalo do tega, da je skupino zapustil Doblekar. Novega člana niso iskali, drugi album Hazard Vol. 2 so tako končali brez njega. Kljub temu da je bil album zelo kakovosten, pa se uspehu prvenca ni približal. Tudi promocijska turneja ni bila tako uspešna.

Skupina je nastopila na številnih festivalih, a ji ni nikoli uspelo zmagati. (Foto: Osebni arhiv skupine)

Klaviaturist obsojen vohunjenja
Slabše vzdušje v skupini je še dodatno začinil Gančev izgon iz države. Skupina je imela tudi zaradi velike popularnosti nekaj težav s takratno oblastjo, zato je Udba zrežirala zaroto. Njeni agentje so prišli na neki nastop in Gančeva dobesedno zvlekli z odra in odpeljali ter obsodili vohunjenja. Danija, ki se je rodil v Bolgariji in si je Jugoslavijo izbral za novi dom, so oblasti izgnale v njegovo domovino. Tudi zaradi tega in prenasičenosti ter utrujenosti od nastopov so se leta 1983 odločili, da skupino razpustijo.

Fotogalerija (18)

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 

Člani so odšli vsak po svoje, njihova zgodba pa se je deloma nadaljevala čez dve leti. Trobentar se je ponovno povezal s Petričem, da bi posneli tretji album, a ne v izvirni postavi. Čekeliš je bil zaposlen s svojo novo skupino Randez-Vois, Doblekar je bil v tujini, Gančev izgnan, zato sta k sodelovanju povabila druge glasbenike: Mikija Ašiča, Mirka Lagarja in Aleša Rendlo. Tretji album je izšel le na kaseti, kljub zanimivim skladbam pa ni imel prave uspešnice. Promocija je bila slaba, koncertnih nastopov skorajda niso imeli, zato ni bilo presenečenje, da so Hazardi kmalu potem dokončno razpadli.

(Foto: Osebni arhiv skupine)

Skupina uradno obstaja od leta 2006 naprej
Sledil je dolg premor, ki je trajal vse do leta 1997. Pobudnik za ponovno oživetje skupine je bil spet Trobentar, ki je poklical Petriča in Čekeliša. Do združitve na koncu ni prišlo, je pa tisto leto na pobudo pisca besedil Hazardov Velkaverha izšla zbirka dvajsetih njihovih največjih uspešnic. Leta 2004 je sledil ponatis omenjene zbirke hitov, prvič po dolgih letih pa so so zbrali tudi vsi izvirni člani skupine. V obdobju 1999 do 2004 jim je sicer uspelo posneti pet novih pesmi, eno med njimi celo v dveh različnih aranžmajih. V načrtu so imeli tudi koncertno turnejo, ki pa zaradi prezasedenosti članov nikoli ni bila realizirana. Zgodba se je nadaljevala leta 2006, ko so Hazardi tudi uradno spet začeli delovati in to v izvirni postavi. Izdali so nov album, Hazard 2006 s 16 skladbami, pri katerem je šlo za drugo zbirko uspešnic.

Hazard danes (Foto: Miro Majcen)

Veliki koncert ob 30. obletnici delovanja
Skupina Hazard tako še vedno živi. V zadnjem času so imeli dva odmevna nastopa: v Cvetličarni so prejšnji mesec nastopili kot gostje na koncertu zasedbe Tabu (zaigrali in zapeli so Vsak je sam), na odru pa jih je bilo mogoče videti na podelitvi viktorjev, ko so navdušili še z eno svojih uspešnic Kopalnico ima. "Vsi njeni člani so še vedno aktivni ter željni igranja", je zapisano na njihovi spletni strani, ki je v veliki meri posvečena njihovemu velikem koncertu ob 30. obletnici delovanja, ki ga pripravljajo za 10. april, potekal pa bo v Hali Tivoli. Nena, Rože za Elzo, Andreja, Ni cvetja brez trnov, Otroci pankrtov, Andreja, Ljudje, ki sedijo v parkih, Tovariš rock'n'roll, Zgoraj brez so pesmi, ki 'so že napisane' in zagotovo ne bodo manjkale. Pa je Hazard še vedno v taki formi kot nekoč?

Nastop na Viktorjih - Kopalnico ima