V osrčju botaničnega vrta obdani z ljubeznijo in cvetjem

"Rastline so tiste ki so bile od vedno povezane s človekom. Nenazadnje proizvajajo kisik, nam pomemben za življenje, čeprav je to proces, ki se ga niti ne zavedamo," je razložil Dr. Jože Bavcon. Rastline tudi cvetijo, imajo svoje vonjave. Te je človek zaznaval in jih izkoristil sebi v prid. Ko so rastline zacvetele, je sledil vonju in kmalu vedel, kje bo kaj nabral. Rože s svojimi tisočerimi barvami, raznolikimi oblikami in omamnim vonjem ljudi navdušujejo že od pradavnine. S cvetjem so ljudje krasili domove, z njim počastili goste, jih darovali bogovom ter podarjali ljubljenim bližnjim. Vrtna kultura se je začela razvijati vzporedno s civilizacijami in z bivališči so začeli nastajati tudi vrtovi. "Človek si je prilagodil bivanje tako, da je rastline, ki jih je potreboval za preživetje, prinesel bližje domu, tam je rastline posadil in tako se je začela razvijati vrtna kultura." 

Vrtnica, kraljica rož

Kot izkaz ljubezni najpogosteje v dar podarimo vrtnico, kraljico rož. Po vsem svetu je uveljavljena kot simbol ljubezni in lepote, a naj nas njeni cvetovi ne zavedejo. Vrtnica lahko pomeni tudi slovo, saj v religiji med drugim predstavlja simbol smrti in večnega življenja. Vonj vrtnice je tisti, ki podžge ljubezen in tega se močno zaveda tudi Miran Šinkovec, ki stavi prav na to opojno cvetlico. 

Močan simbol zaljubljencev je tudi marjetica. Že v starem veku je veljala za rastlino pomladi, najbolj pa jo je zaznamoval čas trubadurstva. Cveti skozi vse leto. Poleg ljubezni simbolizira tudi zvestobo in neomadeževanost, zato ni čudno, da ji dajejo veliko težo v religiji. Rumena sredica naj bi ponazarjala svetniški sij, medtem ko listki jezičaste oblike predstavljajo nedolžnost. Marjetica ima vlogo cvetličnega oraklja, ki zaljubljenim napoveduje srečo ali nesrečo v ljubezni. Saj poznamo večno vprašanje "Ljubi, ne ljubi?"  To igrico zelo dobro pozna tudi Tomaž Kržič, ki marjetice šteje med najljubše cvetlice in kdo ve, katero od izbrank bo razveselil s cvetočim šopkom. 

Podeželskih navad, ki so povezane z ljubeznijo, je bilo v preteklosti veliko. "Fantje so utrgali rastline tam, kjer so najlepše cvetele in so jih nato nesli svojim puncam," navihano razloži Dr. Bavcon. Pogosto se je zgodilo, da je čez noč na kakšnem vrtu izginil najlepši cvet. Podobno je bilo z nageljni na oknih: "Kosci so zjutraj, ko so odšli na delo, nageljne odrezali," in in prav te je nato v dar dobila kakšna zala deklica. Radi so podarjali tudi jagode, jih povezali v šopek in z njimi posladkali simpatijo.

"So rdeče, sladke in pravtako povezane z ljubeznijo," pravi Dr. Bavcon, ki zaključi, da je tudi šopek zvončkov še danes močan simbol naklonjenosti. 

Kmetije so bile od nekdaj okrašene z rastlinami, tako s cvetočimi, kot zimzelenimi. Za bahavimi rožami na oknih pa je vedno stala ženska. Prav ona je tista, ki v življenje prinese vonj ljubezni in vse manjkajoče delčke sestavljanke. Kmetije naših srčnih kmečkih izbrancev za enkrat še niso močno obdane s cvetjem, a že 3. marca ob 21.uri na POP TV in VOYO se bo zgodba spremenila. Ne zamudite Ljubezni po domače.