VIDEO: 'Velikokrat se opečemo. Ne izuči nas vsakič, a izkušnja premika glavo naprej'

Tamara Goričanec je prekaljena pevka z veliko kilometrine, ki jo je pridobila skozi leta udejstvovanj v takšnih in drugačnih zasedbah, gostovanjih, pri aktivnem delovanju na terenu, ki ji je, kot pravi sama, dalo največ potrebnih izkušenj in karakterja. 

Njen matični bend še vedno ostajajo odlični Leni Kravac, pesem Kič pa je prva samostojna skladba pevke. 

''Teren je tisti, ki naredi ali pokonča izvajalca. In prav simbioza ljudi in pevca na koncertih, na živih nastopih, kjer ni maske, je tisto, kar dela razliko v samopodobi nekega izvajalca. In ni mi žal, da sem toliko čakala na svojo solo pesem. Prej sem bila morda premlada, premalo zrela. Medtem pa me je utrdil teren. Koščki kilometrine in pejsaž vseh teh dolgoletnih udejstvovanj na živih odrih pa se sedaj lahko izrazijo tudi v studijskem posnetku skladbe Kič," je o samostojni glasbeni poti in o novem glasbenem projektu povedala pevka. "Z odrom rastemo. Da bi potem v skladbi lahko ujeli večni trenutek,'' je dodala. 

Avtorja skladbe sta Rok Lunaček in Blaž Hribar, uigran in uspešen glasbeni tandem; besedilo je spisal Rok Lunaček, glasbo sta Lunaček in Hribar ustvarila skupaj; slednji je tudi poskrbel za produkcijo in končno zvočno podobo skladbe.
''Tamara je res 'D Vokalist'. Delam z veliko pevci in mnogo je prav zares odličnih. Ampak Tamara ima tisto nekaj več, kar ti je položeno v zibko. Njena terenska kilometrina pa je zgolj še močan bonus. Ta pesem je potrebovala nekoga, kot je Tamara. In zdaj sta sestri. Pesem in ona namreč,'' je povedal Rok.

Blaž Hribar pa dodaja: ''So pevci. In so PEVCI. Tamara Goričanec je slednje. Pri tem pa še veliko srce od človeka. Vsekakor pa naj ljudje prisluhnejo pripovedi. Skladba je zelo osebna. To se čuti iz izraznosti v glasu, ki jo je za vedno izrisala Tamara.''

O svoji debitanski skladbi je Tamara povedala: ''Celo življenje iščemo. Prave prijatelje, pravo šolo, pravo službo, pravo okolje, pravi hobi, pravega partnerja. Velikokrat se opečemo; ne izuči nas vsakič, a izkušnja vsekakor premika glavo naprej. Na poti večkrat pademo, naletimo na popolno lupino, a prazno vsebino. Na koncu pa vse dobi svoj epilog in je tako, kot mora biti. Morda zveni banalno, pa ni – temu pač pravimo življenje.''