SoulGreg Artist: Želim si le, da moja glasba seže do srca tistim, ki jo občutijo!

Na koncu videospota O bog, povej je slogan: "Ne čakaj na čudež, postani čudež", vi ste ga , kot pravi vaša biografija, odkrili že v mladih letih, zakaj pa Slovenci večinoma ne razumejo vašega občutka za glasbo?

Omenjeni slogan se v videospotu seveda ne navezuje name niti ne na mojo glasbo. Njegovo sporočilo se navezuje na celotno našo družbo in razmišljujočega človeka vabi k razmisleku o naši perspektivi, ki v tem trenutku seveda ni rožnata za nikogar na nobenem področju našega življenja. V kolikor nam vsem, ki lahko kaj storimo, ni malo mar za to, kaj se dogaja, potem se moramo zavedati, da lahko kot družba napredujemo le takrat, kadar vsak posameznik naredi vse, da se zave, da je vreden ljubezni že samo zato, ker obstaja, in da na ta način daje sebi možnost, da raste in se razvija kot osebnost, hkrati pa si s tem ustvarja pogoje, da lahko postane njegovo življenje "čudež". Čudež je vedno takrat, kadar pridemo do več ljubezni do sebe in v vseh drugotnih odnosih.

Seveda se ne morem strinjati niti s tem, da Slovenci večinoma ne razumejo mojega občutka za glasbo. Kdor kakršno koli glasbo posluša z občutkom in brez obsodb do tega, kar posluša, ali do izvajalca, lahko na ta način sprejema tudi glasbo, ki jo ustvarjam jaz. Obstaja sicer več razlogov, zakaj moj glasbeni izraz pri ljudeh še ni tako "mainstream", kot bi si morda vi ali kdorkoli želeli; je pa tudi res, da je v tem trenutku natanko takšen, kot si ga želim. Dejstvo je, da se danes radijske postaje ne ukvarjajo več z glasbeno kvaliteto in niti ne z vsebino. Združene so v lobije in zaradi finančnih apetitov ne dopuščajo, da bi bil nekdo, ki po njihovih merilih in vrednotenju ne dosega neke njihove glasbene kontinuitete in vzorcev, na katere pa sami prisegajo, bil slišan, poslušan in uspešen pri ljudeh. Vprašanje, ki pa se meni tukaj postavlja, pa je: Kakšna merila ti ljudje uporabljajo in po čem vrednotijo glasbo in človeka, ki to glasbo ustvarja?

Glede na dejstvo, da moja glasba še ni dobila prave medijske podpore in priložnosti, je pa vedno bolj sprejeta med ljudmi, je jasno, da morajo na to vprašanje odgovoriti tisti, ki imajo v rokah medije in s tem moč, da nekoga povzdignejo ali pa ga onemogočajo, ker ne želijo, iz omenjenih razlogov, da bi bil poslušan. Dejstvo je tudi, da se moja glasba ljudi čustveno dotakne na tistih mestih, kjer si to morda v danem trenutku ne želijo; zato se s stališča lastnih predsodkov odzivajo nanjo na način, ki je drugačen od ustaljenih obrazcev. Verjamem, da je mnogim lažje poslušati glasbo brez občutka, jo ocenjevati preko lastne frustriranosti zaradi svoje neuspešnosti v tistem, kar pač počnejo. V bistvu so ti ljudje zase in za okolico nepomembni; zato so uporniki proti vsem. Glasno napadajo glasbo in ustvarjalca, ki pa seveda z njihovimi stališči nima ničesar skupnega, saj je naloga umetnika, da ustvarja in piše pesmi.

Pri vašem petju je slišati vplive R&B pevcev in tudi kakega Princa ali Justina Timberlaka, kdo so sicer vaši zgledi, se trudite biti komu podobni ali gre za lasten brand oz. slog soul'n'roll?

Ko se učiš in študiraš določeno glasbeno zvrst, je logično, da poslušaš ogromno glasbe in se v svoji ustvarjalnosti na nek način povežeš z glasbeniki, ki so ti po načinu ustvarjanja blizu. Sam nikoli nisem imel namena ustvarjati glasbo, kot to počne Prince, ali kot npr. Justin Timberlake ali katerikoli drug ustvarjalec. Vedno ustvarjam iz sebe in iz svojega občutka; na svoj način iščem tiste glasbene oblike, ki so izvirne, in pazim, da ne padem v stereotipe ali kakšne trendovske vzorce. Res pa je, da je mogoče slišati v moji glasbi elemente soula in R&B-ja, ki vas ali kogarkoli lahko spominja na nekoga iz te vrste glasbenega izražanja. Resnično, pri svojem znanju in delu, glasbenih izkušnjah iz preteklosti in lastnem ustvarjalnem potencialu si ne želim biti kdorkoli drug kot SoulGreg Artist in le kot takšen lahko sledim svoji viziji, ki pa ji lahko rečemo soul'n'roll.

Zakaj je treba že v imenu poudarjati, da ste umetnik (artist)?

Ko sem se odločil za to ime, si niti v sanjah nisem mislil, da bo to kogarkoli motilo ali da bodo to Slovenci videli, kot da mislim, da sem umetnik. Smešno je, da sem prvo idejo dobil na Facebooku, ko mi je sam profil (ker je eden SoulGreg profil že obstajal) predlagal to ime in mi je dobro zvenelo. Drugi razlog, da sem se pa stoodstotno odločil za to ime, je pa zaradi tega, ker sem v življenju sledil vedno svojemu ustvarjanju in glasbi. Nikoli se nisem razglasil za umetnika v tem pomenu besede. To je tako, kot če bi zdaj rekli Princeu (glasbeniku), da misli, da je princ, ki živi na gradu, ali da bi rekli Johnu Legendu, da misli, da je legenda, ker ima to v imenu …

Videospot za Novi svet ima sarkastičen uvod, v ozadju se vrti Lepi Dasa, poudarjate pa, da lahko "izbereš pot, ki sledi tvojemu srcu in duši, pa čeprav je to pot nepopolnosti". Hkrati pa gre za ironičen prikaz glasbene industrije skozi vaše oči.

Vlado Pilja oz. nekoč Lepi Dasa je moj dobri znanec in prijatelj. Njegovo skladbo smo po njegovi odobritvi in odobritvi njegove založbe za ozadje, o katerem sprašujete, uporabili zato, ker je tudi on šel po podobni poti, kot je tista, o kateri govori moja skladba. Bil je uspešen kot preprost junak, z masko na glavi, njega, kot človeka, pa ni bilo nikjer. In tega, se mi zdi, enostavno ni več zmogel. Sporočilo skladbe temelji zopet na predsodkih naše družbe, ki pravi: bodi na zunaj preprost, pa te bodo ljudje sprejeli. Vsakega človeka lahko v vsakdanjem življenju vidimo, kakšen je skozi odnose, ki jih ima do družine ali do ljudi, s katerimi se druži in dela … Nikakor pa za tovrstno ocenjevanje ni prostora, kadar je na televiziji oz. takrat, ko je "show time" in se prižgejo luči. Vsi na nek način seveda stremimo k temu, da bi bili družbeno sprejeti; tudi jaz si ne želim biti družbeno sporen v ničemer. Sem takšen, kot sem, in ne vidim nobene potrebe, da bi navzven igral nekoga, ki bi ga označili za manjvrednega človeka ali hlapca nekomu ali nekakšnim interesom v ozadju. Slovenci imamo s tem problem že iz zgodovine, ker imamo v sebi neočiščene občutke hlapčevanja in jih v sebi še nismo sprejeli. Po drugi strani pa je, kot kaže, za iste ljudi, zopet problematičen tisti, ki da nekaj nase, se spoštuje in takšen, kot je, deluje gosposko in vzvišeno. Glede na omenjeno dvojnost, je smiselno biti le to, kar si.

Mar Slovenija ni zrela za vašo glasbo, kaj je po vašem srž, tisto, po čemer ste drugačni, zaradi česar menite, da bi vam morali ljudje prisluhniti?

Menim, da ni problem v tem, da Slovenija ni zrela za mojo glasbo. Enostavno, obstaja veliko takšnih, ki v glasbi in življenju zaradi lastne nesposobnosti niso naredili ničesar, zato vztrajno zatirajo vsakogar, ki želi biti ustvarjalen in ima kaj za pokazati. Prav tako ni moj način razmišljanja takšen, da bi mislil, da bi mi ljudje morali prisluhniti. Tisti, ki mu je to, kar delam, blizu ali pa mu je všeč moja glasba, je odprtega neobremenjenega duha in ima neodvisno razmišljanje, me bo poiskal ali poslušal mojo glasbo; gotovo pa je, da bo imel možnost slišati zame v prihodnosti. Okusi so različni. Vsak posluša tisto glasbo, ki je odraz njegovega mentalnega in psihičnega stanja. Želim le, da moja glasba seže do srca tistim, ki jo občutijo.

Menda po letu 2008, kot pravi vaša biografija, niste več poskušali Londonu, kamor ste odšli, ko vas je opazil pevec skupine The Drifters?

Drži.

Se pravi, da se niti za ceno morebitne pogodbe v tujini, snemanja, sodelovanja z znanimi imeni, niste pripravljeni odreči svoji poti svoji viziji (kot se vam je že nekajkrat zgodilo)? Ste kdaj to obžalovali?

Mnenja sem, da morebitna prava ponudba ali pogodba iz tujine lahko pride le takrat, ko si kot umetnik oz. ustvarjalec, če hočete, stoodstotno tam; ko veš, kaj počneš, veš, kje je tvoje mesto in kam bi rad prišel; seveda z zavedanjem, da gledaš na svet s srcem in z občutenjem tega sveta okoli sebe. Ko se bo to zgodilo, se pa gotovo bo, saj se že dogaja, bo ta stvar vsekakor temeljila na tem, kar sem in kaj predstavljam in nikakor ne na tem, kar nisem. Svetovna glasbena industrija in založbe mrzlično iščejo zdravo originalnost kot šivanko v senu. Jaz in moja ekipa ter moj spremljevalni BigLights Band smo soul'n'roll. Povezuje nas ravno ta originalnost, o kateri govorim, in ustvarjalna svoboda.

Med obiskom ZDA ste se srečali z zvezdniki kot so Ludacris, Ne-Ye, Ciara. Ste bili tam kot oboževalec ali si še vedno želite, da bi vam uspelo, da bi nekaj naredili tudi v tujini?

V ZDA sem nazadnje bil približno pred tremi leti. Tja smo šli z namenom, da spoznamo glasbeno delovanje v Atlanti, ki slovi po R&B glasbi. V okviru tega sem spoznal določena znana imena. Ostati v Ameriki nam žal zaradi organizacijskih, denarnih in drugih razlogov ni uspelo. Ne morem zagotovo trditi, kam nas bo nesla pot v prihodnje. Vse je odvisno od tega, v kaj in koliko v to verjamemo. Verjamemo pa, da trdo delo poleg originalnosti prinese kvaliteto, ki zagotavlja uspeh, ki pa je seveda relativen, glede na okoliščine aktualnega trenutka , v katerem živimo. Vsekakor pa vidim sebe in mojo spremljevalno skupino BigLights Band v prihodnosti na velikih odrih.

Se pravi "lažna pot", pot kompromisov, četudi bi bila morda bolj uspešna, ni za vas. Kaj je, ne glede na nekatere "tipično slovenske kritike", tisto, kar vas žene naprej?

Nobena pot ni napačna, tudi "lažne poti" ni. Iz vsake situacije se lahko učimo, ker je natanko takšna, kot jo v danem trenutku potrebujemo, da lahko vidimo sebe in svoja ravnanja. Skozi sprejemanje sebe takšnih, kot smo, postajamo takšni, kot bi radi bili. Iz svojih izkušenj sem se naučil, da moram slediti sebi in temu, kar je v meni, in to deliti z ljudmi, ki si to želijo. Tipično slovenske kritike prihajajo od tistih, ki imajo to, česar ne prenesejo v sebi, in potem to v projekciji mečejo na druge. Ne morejo razumeti, da v resnici govorijo le o sebi. Moje življenje je moja glasba in pot, po kateri hodim kot človek in kot glasbenik, to odraža. To, da lahko ustvarjam svojo glasbo z ekipo, ki ji zaupam, imam ljubezen in sem srečen očka svoji hčerkici, me izpolnjuje in mi daje navdih in moč, da na svoji poti ne obupam.

Ali ženske tudi v resnici zapeljujete s kitaro, tako kot v novem videospotu Lay Your Body Down? Je kitara dobra predigra?

Res sem zapeljal eno dekle. Njo sem zapeljal tudi s kitaro. Ime ji je Nina. Je moja Ljubezen, me podpira in mi stoji ob strani. Z veseljem lahko rečem, da krasi moj novi videospot Lay Your Body Down. Zelo rada me posluša, ko igram. V resnici pa je kitara moje "orodje", s katerim imam priložnost, da ustvarjam glasbo in skozi njo izražam svoje občutke.

Zdi se, da ste sami s sabo zadovoljni, kaj pa si želite glede svoje kariere, kakšen bo vaš naslednji korak?

V bližnji prihodnosti se pripravljamo na snemanje novega videospota, pripravljamo materiale za album in sodelovanje na festivalih izven naših meja. Sicer pa bomo 11. oktobra v domačemu kraju Šentjur imeli srečanje nevladnih organizacij in društev, ki se bodo srečale pod skupnim sloganom "Stopimo skupaj", s skupino BigLights Band pa bomo poklonili koncert avtorske glasbe in s tem dali svoj prispevek k dogodku na način, kot to najbolje znamo. S tem bomo odprli možnosti, kako in na kakšen način lahko vsi skupaj čim več prispevamo k boljši kvaliteti življenja v tem kraju in skupnosti, v kateri živimo. Vabim vas, da se nam pridružite!

Oglejte si videospot za pesem Lay Your Body Down!