VIDEO: Petra Polak lovi sanje

"Kdaj ste si nazadnje izpolnili svojo željo? Iztrgajmo se iz objema sivega vsakdana in se podajmo na pot izpolnjevanja svojih sanj ... Tako otroško lahko je to, le če se odločimo," se glasi sporočilo nove pesmi Kranjčanke Petre Polak, ki nosi naslov Lovilka sanj.

Petra je pri snemanju skladbe sodelovala z odličnimi glasbeniki, ki jo spremljajo tudi na koncertih. To so Urban Golob (bobni), Boris Kofol (kontrabas) in Leon Pregelj (klavir). Pri skladbi je Petra avtorica glasbe in besedila, videospot pa je režiral Jure Polak.

Če se spomnimo, je Petra leta 2009 z zasedbo Jazz station s skladbo Delam, kar se ne sme zmagala na Melodijah morja in sonca. Sicer pa je "po njeni duši" glasba z jazzovskim pridihom ter glasba za otroke. Zastavili smo ji nekaj vprašanj.

Kot pravi tudi tvoja pesem, si "lovilka sanj" – kaj torej svetuješ ljudem, ki lovijo svoje sanje?

Pesem je bila napisana bolj v opomin meni kot pa z namenom, da bi svetovala ljudem. Pesem naj bi me opominjala na to, da moram več časa in energije usmeriti v tiste stvari, ki jih rada počnem in v katerih uživam. Le če počnemo stvari, ki nas izpolnjujejo, smo srečni. In le ko smo srečni, lahko delamo velike stvari – osrečujemo tudi ljudi okrog sebe. Ko sem pisala besedilo, sem si želela spremeniti svoj pogled na svet, si narediti svoje življenje bolj srečno, kot je bilo. In potrebovala sem dodatno spodbudo in – napisala sem si pesem.

Kdo so tvoji idoli, vplivi?

Moji idoli so ljudje iz vsakdanjega sveta. To so srečni, zadovoljni, ustvarjalni, pozitivni ljudje, ki tako vplivajo tudi na druge. Ljudje, ki so v določeni fazi življenja spremenili svoja življenja na boljše. Sicer pa glasbeni vplivi – takoj se spomnim na nedelje popoldan in na stare ameriške filme, v katerih se je tudi pelo, plesalo in predvsem smejalo: Danny Kaye, Fred Astaire, Frank Sinatra, Dean Martin, Audrey Hepburn, Louis Armstrong ...

Eden tvojih motov je tudi, da je "vse otročje lahko, če se le odločiš". Kaj imaš v mislih?

Največkrat ogromno časa in energije izgubimo, ko stopicamo na eni in isti točki. Ko ne sprejmemo odločitev, ker nas je strah sprememb. To je v bistvu najtežje – sprejeti odločitev. Ko se soočimo s svojim strahom in ko je odločitev sprejeta, takrat smo že na konju.

Prej si sodelovala v nekaj najstniških bendih in seveda Jazz station, zdaj si na samostojni poti – si zdaj v nekem smislu bolj svobodna?

Lahko bi rekla, da sem bolj svobodna, vendar to ne pomeni, da sem se v zasedbah počutila omejeno. Nisem. Zdaj sem bolj svobodna zato, ker sem sama prevzela odgovornost. Kar pomeni, da je le od mene odvisno, kako bom kakšno zadevo izpeljala. Mogoče gre bolj za samostojnost kot pa svobodo. Postavila sem se na lastne noge in se tudi ogromno naučila – pišem svoje skladbe, svoje tekste, v glasbi sem postala bolj suverena, kot sem bila. Zdaj se lahko izrazim in ne čakam več, da mi bo kdo kaj napisal. Če bi ostala na varnem v zasedbi, se to najbrž ne bi zgodilo oz. se ne bi v tako kratkem času.

Kam te bo glasbeno zaneslo v prihodnosti, pripravljaš album?

Ja, seveda si želim enkrat posneti album, vendar se s tem trenutno ne obremenjujem preveč. Zaenkrat bom nizala skladbo za skladbo, kot mi bosta dopuščala čas in ustvarjalna energija. Vleče me tudi v ustvarjanje za otroke. Pred kratkim sem napisala dve skladbi za Pravljično deželo Gorajte pri Škofji Loki. Pri tem sem neverjetno uživala. Občutek imam, da bo bom prej izdala album za otroke.

Te bo lahko kje videti in slišati v živo?

Trenutno sem si vzela čas za novo ustvarjanje. Z zasedbo v glavnem igramo na različnih poslovnih dogodkih, ki so zaprti za javnost. Pred kratkim sem imela tudi koncert s pianistom Blažem Jurjevčičem v Hiši Slamič v Ljubljani. Upam pa, da nas boste v prihajajočem letu lahko kje ujeli. Se vidimo!