Glasba

Doris je želela postati učiteljica!

Ljubljana, 14. 05. 2013 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min
Avtor
Teja Pelko
Komentarji
5

Pogovarjali smo se z Doris Dragović, ki je lani obeležila 30-letnico svoje kariere, čeprav ji tako visokega jubileja glede na mladostni videz skorajda ne bi mogli pripisati. Beseda je tekla o glasbi in aktualnih družbenih razmerah, zaupala nam je tudi, za kaj moli.

Doris Dragović je v 30 letih kariere nanizala vrsto uspešnic, kot so Željo moja, Marija Magdalena, Baklje Ivanjske, Malo za sriću triba in druge, ki jih bo predstavila tudi na prihajajočem ljubljanskem koncertu. "Potovali bomo skozi čas. Pela bom tako svoje stare kot manj stare, pa tudi nove pesmi. Želim dobiti odziv publike na moje nove pesmi, no dokaj nove, saj so stare že štiri leta. A v primerjavi s 30 leti so štiri leta zelo malo," nam je dejala Doris.

Pevka je sicer v svoji dolgoletni karieri najbolj ponosna na svoje delo, na svoje kolege, orkester, ki je z njo že vrsto let, ter na ljudi, ki so vanjo vgradili svoje najlepše dele, dele svojih razmišljanj, talentov, svojega dela in svoje osebnosti. Seveda pa ji je tudi za marsikaj žal. "Žal mi je za 100 stvari, komu pa ni. Človeško je delati napake. Kdor dela, tudi greši. A svoje napake je treba vzeti kot poduk, kot učiteljice za naš naslednji korak. Meni tako za nobeno napako ni žal, saj me je vsaka moja napaka oblikovala in učila, zato sem za napake celo hvaležna, saj se mi zdi, da sem z njimi vedno profitirala in naslednjič stvari bolje naredila," nam je zaupala Doris.

Doris nikoli ni želela biti pevka, ampak učiteljica. Danes svoje pevsko znanje predaja mladim rodovom.
Doris nikoli ni želela biti pevka, ampak učiteljica. Danes svoje pevsko znanje predaja mladim rodovom. FOTO: Sandi Prosen

Doris sicer nikoli ni želela biti pevka, kot majhna deklica je namreč želela postati učiteljica v šoli, kasneje pa predavati sociologijo ali angleščino. Odločila se je za sociologijo in prišla do tretjega letnika, nato pa je vmes posegla – pesem. "Pojavil se je strup, ki pomeni življenje," je svojo usodo slikovito opisala pevka. In ta strup je v njej prisoten še dandanes.

Čeprav je zadnji album Ja vjerujem izdala pred štirimi leti, pa vsaj v kratkem ne gre pričakovati novega. "Do zdaj je bilo vedno tako, da ste, ko ste zbrali dve tri pesmi – neko kritično maso –, začeli razmišljati o albumu. A to se je zdaj spremenilo. Moje mlade kolegice posnamejo eno pesem, nato spot, ju dajo na svoje strani in to je to. Na ta način imaš lahko namesto enega večjega projekta več manjših. Tudi diskografija se je spremenila. Jaz bom spremljala ta razvoj in se potem odločila, kaj in kako. Po 30 letih kariere ti nov material namreč ne predstavlja nekaj tako silno pomembnega," nam je zaupala Doris, ki za razliko od svojih kolegic tudi ne uporablja družbenih omrežij, saj ji to nič ne pomeni. Njeno najbližje srečanje z računalnikom je tako s sesalnikom za prah v roki. "Moj sin uporablja računalnik, jaz pa o tem zavestno nič ne vem. Temu se upiram. Še vedno namreč verjamem v pisma, v rokopis. Meni gre na živce tudi sms. Še vedno verjamem v to, da se je treba s človekom usesti, ga gledati v oči, tako kot zdaj vi mene in jaz vas. Verjamem, da je to normalna, zdrava in dobra komunikacija in da nas vse drugo vodi v odtujenost, osamljenost. Gledam te mlade, ki se z ekrani že kar pogovarjajo. To se mi zdi noro. Mislim, da se moramo vrniti na ulico, na mali nogomet na dvorišču, na gugalnice, v parke, v naravo, na plaže. Da je treba od tehnologije čim hitreje pobegniti. A vem, da izgubljam to bitko, saj vidim, kam gre svet," se zaveda pevka, ki je zelo kritična tudi do aktualnih družbenih razmer. Po njenem mnenju namreč vladajo neke uzance, ki smo jih slabo prepisali od zahoda. "Vsi skupaj smo 'padli' v kapitalizem, v kapitalizmu pa je pomemben samo denar. Edini bog je denar. Ne moremo več govoriti o dostojnosti, o redu, o humanosti, na vse se gleda le skozi prizmo denarja. Zopet moramo najti sebe in si ustvariti svoj svet," je prepričana Doris, ki je velika humanitarka – ob koncertu ob 30. obletnici kariere v Zagrebu je namreč ves denar od vstopnic namenila za pediatrično kliniko. A se z dobrimi deli ne želi postavljati. "O tem zelo nerada govorim. Verjamem namreč v to, da moraš nekaj narediti, a o tem molčati. To je bilo bolj javno, ker je bila javnost vključena v sam cilj. Nisem pa ponosna na svoje humanitarno delo, v bistvu se ga celo malce sramujem, saj se vedno vprašam, kako to, da so ljudje sploh prišli v takšno situacijo, da prosijo in iščejo pomoč in zakaj je niso dobili od za to pristojne institucije. Zaradi tega me je malce sram – v družbenem smislu. Edino, kar me zanima, je, ali je cilj dosežen in ali so ljudje dobili potrebno pomoč. Raje bi videla, da potreb po humanitarnih nastopih sploh ne bi bilo, saj bi to pomenilo, da je ljudem dobro," je za 24ur.com povedala Dragovićeva, ki jo zelo skrbi tudi vseprisoten stres. Sama sicer ni v stresu, a za to je moralo miniti nekaj desetletij. "Logično je, da so mladi ljudje v stresu. Če bi le lahko človek sam pri sebi doumel, da ni nič pomembno in da bo že nekako preživel, saj ne živi nekje, kjer bi lahko umrl od lakote, bi bilo vse bolje. Strah je smrtonosna bolezen. Če se jo odkrije pravočasno, se še lahko rešimo, sicer pa ne. Od tega je treba bežati. Mi počasi postajamo civilizacija strahu in to ni dobro," meni Doris, ki ima zelo rada mlade ljudi, na živce pa ji gredo stari, kot je ona. Prve med drugim poučuje tudi tehniko petja. "Rastem, ko vidim, kako moji učenci napredujejo in kako velike rezultate dosegajo," nam je s ponosom povedala Doris, ki sicer zelo nerada hodi na koncerte, saj ne mara gneče. "Verjetno zato tudi pojem, da sem na drugi strani," se je pošalila Doris.

Doris za razliko od svojih kolegic ne uporablja družbenih omrežij. Njeno najbližje srečanje z računalnikom je tako s sesalnikom za prah v roki.
Doris za razliko od svojih kolegic ne uporablja družbenih omrežij. Njeno najbližje srečanje z računalnikom je tako s sesalnikom za prah v roki. FOTO: Sandi Prosen
Zelo velike uspehe je Doris s svojim glasom dosegla tudi na Evroviziji. Na tem tekmovanju je bila dvakrat. Leta 1986 je s pesmijo Željo moja zastopala Jugoslavijo na Norveškem in dosegla 11. mesto, leta 1999 pa je s pesmijo Marija Magdalena zastopala Hrvaško v Jeruzalemu in osvojila visoko četrto mesto. "Primerjati obe tekmovanji je kot noč in dan. Željo moja je imela velik uspeh morda ravno zaradi velikega strahu in treme, ki sem ju imela. To je bil zame namreč prvi solistični koncert. Če bi bila jaz Zrinko Tutić, ne bi nikdar dala Doris Dragović peti pesmi Željo moja. Do takrat sem bila namreč v skupini More. Tam sem se veliko naučila in ta šola je bila nenadomestljiva. Vseeno pa je nekaj povsem drugega stati na odru sam, in to prvič na evrovizijskem odru, kjer veš, da te gleda nekaj100 milijonov ljudi. Jasno, da me je bilo zelo strah. Kadar je človek obremenjen s pomanjkanjem samozavesti, strahom in tremo, se naenkrat vse to sublimira in ven pride neka nora fokusirana energija. Pri Mariji Magdaleni je bilo povsem drugače. To je bil pravi vojaški ustroj. Tu sem si vse vnaprej organizirala – kdaj in kako bom kaj naredila, sebi sem prilagodila vaje, vodja delegacije pa je bila doajenka televizije in scene Ksenija Urličić, ki je bila sijajna v tej vlogi. Vsi smo delali za to pesem. To je bilo povsem drugače, poleg tega pa je bilo takrat za mano že skoraj 20 let kariere. Bila sem zelo mirna, vse sem imela pod nadzorom, tako da sem lahko razmišljala samo o pesmi in to se je odrazilo tudi na končnem rezultatu," nam je svoji evrovizijski izkušnji opisala Doris.

Kljub temu da se je Doris v zadnjih nekaj letih umaknila iz medijev, pa še vedno dobiva pisma oboževalcev, a manj, kot jih je včasih. Vseh skupaj se jih je v 30 letih nabralo že na tone, shranjena pa so v škatlah pri mami. Dandanes ji oboževalci večinoma pošiljajo čestitke za božič, veliko noč, rojstni dan … To jo izjemno veseli, saj zelo rada odpira pisma z nožkom in prebira, kaj je nekdo napisal z roko. Ne mara pa brati tiskanih črk, saj se ji te zdijo morbidne.

Mnogi imajo Doris za legendo. Sama meni, da je to zato, ker je stara. "Nekdo, ki ima 24 let, ne more biti legenda. To povezujem z leti in s svojimi dosežki. Če sem zato legenda, dobro, če je to iz kakšnega drugega razloga, pa tudi," ostaja skromna Doris.

Več v videoprispevku!

Kljub temu da se je Doris v zadnjih nekaj letih umaknila iz medijev, pa še vedno dobiva pisma oboževalcev. Ta z veseljem odpira in jih prebira, še posebno, če so napisana z roko.
Kljub temu da se je Doris v zadnjih nekaj letih umaknila iz medijev, pa še vedno dobiva pisma oboževalcev. Ta z veseljem odpira in jih prebira, še posebno, če so napisana z roko. FOTO: Sandi Prosen
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

portorožka lepota
14. 05. 2013 14.40
+2
Tako zgleda, kot jocker.
Mungos2
15. 05. 2013 12.41
-2
jezni_jezek
14. 05. 2013 08.20
+1
Denar sveta vladar
Adminisrator
14. 05. 2013 08.05
+2
Denar je zlo, daj mi ves denar, da boš odrešen. Hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi hepi
Ementalc
14. 05. 2013 08.02
+8
Vsaka ji čast.