VIDEO: Inmate napadajo brez opozorila!

Po nedavnem koncertu ob izidu prvenca Free at last velenjske metal zasedbe Inmate fantje sedaj predstavljajo videospot za pesem Without warning. Videospot so posneli pod taktirko Mitje Legata, ki je najbolj poznan po snemanju rolkarjev in deskarjev. V njem se pojavi tudi Marko Duplišak iz skupine Lastdayhere, ki je svoje vokale prispeval tudi na plošči.

Skupino, ki je album najprej predstavila v domačem Velenju, nato pa tudi v Novem mestu in Novi Gorici, poleti čakajo predvsem festivalski nastopi, saj bodo koncertirali na Metalcampu v Tolminu ter na Metalfestu v Zadru. Oglejte si videospot, živi posnetek s predstavitve plošče ter preberite intervju s člani zasedbe!

Na domači sceni je le peščica bendov, ki premorejo izvirnost, udarnost in poosebljajo pravi duh metala. Kaj vas dela drugačne od drugih?

Jure: Težko vprašanje, pravzaprav igramo glasbo, ki jo imamo radi, gremo v korak s časom, ne odkrivamo pa tople vode. Od večine ostalih bendov nas verjetno loči to, da smo nepopustljivi in da predvsem verjamemo v to, kar delamo. Marsikateri bend bi v našem primeru, ko smo imeli velike težave najti primernega pevca in ter probleme v studiu, obupal in razpadel. Treba je še poudariti, da smo koncertni bend, bend, ki živi za koncerte.

Aleš: Naša metalsko atipična lastnost je po mojem mnenju tudi predanost k delu. Nismo izključno žurerski band in pogosto se raje kot na žur zapeljemo na “plac” in enostavno ustvarjamo.

Mike: Poleg tega, da smo najbolj domači na odru, znamo tudi priti do kompromisov, ki so ključ v vsaki dobri zvezi oz. bendu. Dihamo z ljudmi, ki nas podpirajo, rastemo z njimi in oni z nami. Dajemo priložnost neuveljavljenim artistom in ljudem z vizijo.

Koliko odrekanj, neprespanih noči in praznih denarnic je potrebno, da se dandanes posname plošča? Ali se pri tej tehniki, ko lahko vsak z nekaj spretnosti snema tudi doma, da priti do plošče precej lažje kot pred leti?

Jure: Dandanes je veliko lažje posneti posnetek, saj lahko praktično samo z računalnikom posnameš že kar spodoben posnetek. Še vedno pa sta za kakovosten posnetek potrebna vrhunski producent in dober snemalni studio. V našem primeru je to delo opravil Tat Purusha v svojem Supersoul studiu.

Aleš: V bendu delovnih ur sploh ne štejemo več, ker se jih je nabralo že ogromno. Ampak pri predanosti delu čas ni tako pomembna enota. Bolj pomembno je zagotoviti finančna sredstva za nakup kakovostne opreme za nastope v živo in izdelavo vrhunskih posnetkov. Na te probleme pa tudi naša skupina kot marsikatera druga ni “imuna”.

Mike: Posneti idejo kot demo je danes lažje, a jo kasneje težko realiziraš s pravo kakovostjo, če ni finančnega zaledja.

Zakaj naslov Free at last? Vas je prej kaj omejevalo, da ste sedaj "končno svobodni"?

Jure: Besedila v albumu predstavljajo koncept Free at last. Ne poslužujemo se samo kritik problemov, ki obstajajo v življenju, temveč zanje tudi ponujamo rešitev. V življenju moramo biti čim bolje pripravljeni na preizkušnje, ki nas čakajo na vsakem koraku. Ne smemo se preveč slepiti z uspehi, kajti hitro lahko spet pademo in pristanemo na dnu. Samo trud, odrekanje in kontinuiteta dela nas lahko vodijo v življenju in nam nudijo zadovoljstvo, življenje je borba. Filozofija Free at last je nastala predvsem po naših preteklih izkušnjah v bendu, saj smo doživeli mnogo preizkušenj, ki smo jih uspešno prestali in postali Free at last!

Mike: Naslov že sam po sebi pove vse: “Končno smo iz sebe iztisnili svojega prvorojenca!” Sedaj je čas, da ga naučimo hoditi in upajmo, da puberteta ne bo preveč naporna (smeh).

Na svoji spletni strani govorite o karizmi, perfekcionizmu in kemiji, ko igrate v živo na odru. Kako je s tem?

Jure: Inmate smo koncertni bend, o tem ni nobenega dvoma. Oder je naš dom, saj se tam odlično počutimo, pa če je pod njim 10 ali pa 1000 ljudi. Smo skupina petih karakterno popolnoma različnih ljudi, a se na odru odlično dopolnjujemo. Ko smo na odru, pademo v nekakšen trans, ki nas ponese v drugo dimenzijo, to so občutki, ki jih je težko razložiti. Če pa je prisotna še številčna publika, nikogar ne pustimo hladnega. Kdor ne verjame, naj se prepriča v živo.

Mike: Na odru lahko postanemo tisto, kar je skrito v nas med delovnim tednom in zasebnim življenjem. Ko se bliža koncert, v meni vse vre od samega pričakovanja in želje po kontaktu s publiko. Ko se odvrti intro in fantje udarijo po strunah/bobnih, v meni zagori plamen bojevnika in čas je, da popeljem fante v “boj”!

Igrali ste ob boku velikanov, kot so Dark Tranquillity in Insomnium? Kakšen je bil občutek?

Jure: Občutek je fenomenalen, predvsem zaradi prizemljenosti članov obeh bendov in spremljevalnega osebja ter zaradi odlične organizacije. V takem ozračju je turneja en velik užitek, saj smo na obeh koncertih igrali praktično pred polno dvorano. V Zagrebu so nas kljub temu, da nas praktično niso poznali, odlično sprejeli. Tudi na Dunaju je bilo podobno, poleg tega je bil še razprodan koncert.

Mike: Takšni trenutki so odlična sprememba in vpogled v življenje t. i. velikih, te prizemlji. Saj so te osebe ponavadi isti kot mi in vi. Resnično dobra družba in odlični spomini.

Kakšna se vam zdi domača metal scena, enotna ali skregana?

Jure: Težko rečem, mislim, da je vedno bolje. Najbolj pomembno je to, da je na sceni čim več bendov in organizatorjev, saj je zaradi tega konkurenca večja in tako se bendi posledično bolj trudijo in več vlagajo vase. Bo pa vedno obstajalo nekaj ljudi, ki bodo netili spore, takšne in drugačne.

Aleš: Pomembno je predvsem, da se dela dobra glasba. Dobri bendi bodo opozorili, izstopali in hkrati tudi promovirali sceno tako doma kot tudi v tujini. In to je na koncu edino, kar tudi traja in obstane.

Koga cenite na domači in koga na tuji sceni?

Jure: Najbolj cenimo bende, ki kljub težkim razmeram vztrajajo, saj vsi vemo, da od metala pri nas ne moreš kaj prida zaslužiti, kaj šele, da bi živel od tega. Izpostavil bi bende, kot so Noctiferia, Lastdayhere, Negligence. To so bendi, ko orjejo ledino v tujini in postavljajo Slovenijo na metalski zemljevid. Marsikdo se tega sploh ne zaveda.

Aleš: Predvsem bi se morali vsi najprej zavedati, da je v življenju treba pogledati tudi preko sosedovega hriba. Ko vidiš, kako v drugih državah cenijo domače bande, produkcijo in kako težko je tujemu bendu opozoriti nase na nekem tujem trgu, potem bi tudi ljudje začeli bolj ceniti domače skupine.

Mike: Bendi med sabo niso skregani, so pa težave na področju organizatorjev. Ne zavedajo se oz. nočejo si dati reči, da samo enotnost lahko izboljša prihodnost metala pri nas in ne pohlepno grabljenje drobtinic. Kot pravijo: “Vsak prst na roki ni nič posebnega, ampak stisnjeni v pest tvorijo močno orožje in silo!”

Plošča je zunaj, sledijo koncerti, turneja?

Jure: Ob izidu plošče smo izdali tudi videospot za komad Without warning. Seveda bomo čim več koncertirali tako doma kot tudi v tujini, trenutno se pripravljamo na snemanje našega drugega videospota, ki bo izšel še letos. Ko ne nastopamo, pripravljamo material za našo naslednjo ploščo. Skratka, ničesar ne prepuščamo naključju, delo je naše edino vodilo. Za koncertne datume preverite na naši spletni strani.

Kaj pa menite o festivalskih nastopih, poleti vas bo mogoče ujeti na Metalfestu v Zadru in na Metalcampu v Tolminu?

Jure: Na tolminskem Metalcampu bomo letos nastopili že četrtič! Glede na to, da je to eden najbolj posebnih festivalov na svetu, nam je vedno v veliko čast, da lahko nastopamo. Še posebej letos, ko nastopajo same odlične skupine. Enako lahko trdim tudi za Metalfest v Zadru, pričakujemo lahko le najboljše.

Mike: Dva termina, ki sta zapisana v mojem koledarju z velikimi črkami. Ne samo zato, ker bodo tam odlične skupine in ker so to odlično organizirani dogodki, ampak tudi zato, ker bo to prvi dopust po dolgem času. Se vidimo na/pod odrom!