Glasba

VIDEO in FOTO: Magija, imenovana Dream Theater!

Ljubljana, 05. 02. 2014 10.52 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Boštjan Tušek
Komentarji
19

Progresivni metalci Dream Theater bodo na sceni kmalu tri desetletja, njihov triurni šov pa je poslastica za ljubitelje tako virtuoznega kitarskega "trganja" kot tudi nežnejših zvokov, ki jih združujejo v svoji unikatni glasbeni mešanici. Več v pogovoru z vodjo zasedbe Johnom Petruccijem!

Dream Theater že skoraj 30 let (to bo prihodnje leto) združujejo predvsem dvoje – progresivni rock in metal. In to prav dobro vedo njihovi oboževalci, tudi Slovenci, ki so tokrat obiskali solidno popolnjeno malo halo Tivoli. Četudi se mnogi spominjajo virtuoznega bobnarja in ustanovnega člana Mikea Portnoyja, ki ga je leta 2010 zamenjal še en "glasbeni profesor" Mike Mangini, pa se je slednji sedaj v živo izkazal v izredni formi.

Gonilna sila zasedbe, kitarist John Petrucci, nam je v pogovoru zaupal, da bend ves čas teži k združevanju progresivnega rocka in metala, a z vsako ploščo na nov način, s čimer so v stanju nenehnega razvoja. "V instrumentalnem smislu skušamo ponuditi največ, kar se da, tako da to zadovolji nas kot glasbenike in upamo, da tudi poslušalstvo," meni Petrucci.

John Petrucci je kitarski virtuoz, poznan po sodelovanju v turnejah G3, v kateri so se med drugim zvrstili Joe Satriani, Steve Vai in Paul Gilbert.
John Petrucci je kitarski virtuoz, poznan po sodelovanju v turnejah G3, v kateri so se med drugim zvrstili Joe Satriani, Steve Vai in Paul Gilbert. FOTO: Miro Majcen

In tokrat smo imeli kaj slišati in videti. Točno ob dvajseti uri in trideset se je namreč začel njihov "ultimativni rock spektakel", ki je pravzaprav mešanica visoke projekcijske tehnologije, luči in seveda najpomembnejše stvari – glasbe. Že zelo laičnemu obiskovalcu je hitro postalo jasno, da Dream Theater zelo dobro razumejo, kako je treba postreči oboževalcem. No, tisti z nekaj več pod palcem so si zaghotovo privoščili VIP paket, da so se lahko srečali s člani zasedbe, se fotografirali, a dejstvo je, da je to bend, ki zelo dobro razume šovbiznis. Triurna predstava je ponudila kopico sapo jemajočih animacij, neverjetno uigran in razigran bend, za katerega se ob pogledu na vsakega posameznika na odru vidi, kako uživa v igranju.

Jordan Rudess je "car" črno-belih tipk.
Jordan Rudess je "car" črno-belih tipk. FOTO: Miro Majcen

Petrucci je kitarski genij, ki obvlada tako hitroprstno "trganje" po strunah, kot tudi baladno akustično preigravanje, James LaBrie je frontman stare šole, ki suvereno obvladuje odrski teren, Jordan Rudess je car črno-belih tipk, ki igra na vrteči se klaviaturi, na posebnem "padu" ali pač na prenosno klaviaturo, s katero je pri nekaj solih stopil v ospredje. Ritem secijo pa obvladujeta basist John Myung ter neverjetni Mike Mangini, ki izza velikega kompleta bobnov s štirimi basovskimi membranami in številnimi dodatki z dolgimi črnimi lasmi in trakom v glavi deluje kot "mali indijanček", ki iz bobnov izvablja neverjetne zvoke in obenem daje vedeti, da je več kot primerna zamenjava za Portnoyja.

Mike Mangini je več kot primerna zamenjava za Mikea Portnoya.
Mike Mangini je več kot primerna zamenjava za Mikea Portnoya. FOTO: Miro Majcen

Zasedba je ponudila pesmi zadnjih dveh albumov, odkar je z njimi Mangini, hkrati pa so postregli tudi s številnimi, tudi nepričakovanimi skladbami iz tri desetletja trajajoče kariere. Kot rečeno, je triurni šov z vmesnim premorom dobre četrt ure, obsegal tako drzne metalske vložke, ko je prišla do izraza Petruccijeva "hitroprstnost", manjkali pa niso številni težki rifi, ki jih skupina križa z vseobsegajočo melodičnostjo. Zanimiv je predvsem njihov pozitivni pristop, smisel za humor (številni lažni oglasi s člani skupine med odmorom in pesmimi), zagotovo je navdušila vrhunska vizualizacija, koncert pa je bil kljub dolžini speljan tako, da ni postal razvlečen, saj so uspešno krmarili med udanostjo, baladnostjo in instrumentalnimi vložki, med katerimi je se je pevec umaknil z odra. In zgolj intrumentalnega muziciranja je bilo kar nekaj, vsaj tretjino koncerta, če ne celo več. Kar je prave oboževalce zelo razvnelo in jih navdušilo. 

Zbrana množica v Tivoliju je bila navdušena.
Zbrana množica v Tivoliju je bila navdušena. FOTO: Miro Majcen

Oboževalci so po treh urah zagotovo dobili svoje, Dream Theater pa so skupina, ki z veseljem do igranja, virtuoznostjo, kvaliteto in izvrstnim smislom za dober šov dokazuje, da je tudi progresivni rock, križan z metalom, lahko še kako zapeljiv, tudi za "običajna" ušesa, kaj šele na njihove oboževalce. Več o zasedbi pa v pogovoru z Johnom Petruccijem!

Petrucci je takole "zapoziral" po intervjuju.
Petrucci je takole "zapoziral" po intervjuju. FOTO: Miro Majcen
  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

DarkestLord
05. 02. 2014 16.24
+16
radii so res za en K. zato ga nikoli ne poslušam v avtu, pri meni se vrti Lamb of God, Pantera, Dream Theater, Megadeth in podobno. Pa mislim, da nebi bilo težko naredit kakšnega radia, ki bi tudi nam metalcem bil kul. Baza poslušalcev bi se pa tudi našla pomojem.
r_inkvizitor
05. 02. 2014 16.39
+0
Je pa ravno Dream Theater malce težko vrteti na radiu, čeprav imajo kar precej melodij, ki bi brez težav šle v ušesa tudi širšemu krogu poslušalcev. Od vključno 6DOIT do vključno BCSL, skoraj ni komadov, ki bi bili krajši od 10 minut. To pa je že dolžina, s katero se ne da poslušalcev navajati na malce drugačno glasbo.
DarkestLord
05. 02. 2014 16.41
+7
mja to je res. si ne predstavljam recimo octavariuma ali pa change of seasons na kakšnem Centru ali Cityu. :D
r_inkvizitor
05. 02. 2014 16.54
+8
Večina glasbe, ki se dandanes vrti poradijskih postajah, pa tudi raznih MTVjih in podobnem sodi pod pravila industrijske proizvodnje. Edino merilo pri njenem ustvarjanju je, da prinese čimveč dobička. To pomeni, da se mora čimveč vrteti, da proda čimprej čimveč plošč in ringtonov. Najhuje je, da se mora potem umakniti v pozabo, da naredi prostor za nove enodnevne uspešnice, ker je tako profita največ. Da pa ljudje hitro pozabijo na stare komade in preskočijo na nove, je kvaliteta prej nezaželena kot obratno.
Priap
05. 02. 2014 14.50
+9
Res so verjetno največji mojstri progresive, še malo pa mi bo celo Mangini postal všeč…:)
DarkestLord
05. 02. 2014 16.29
+4
so kultni band ja, čeprav so mi Symphony X boljši, verjetno zaradi več težkih riffov, pa tudi vokalist je vsaj zame na višjem nivoju kot od Dreamov :)
Priap
07. 02. 2014 11.17
+2
Definitivno – vokal mi pri DT nikoli ni preveč sedel, vse ostalo pa…preprosto fenomenalno.
blackwizard
05. 02. 2014 13.57
+48
v sloveniji bi mogla biti ena radijska postaja,ki bi vrtela vse zvrsti metala in nekomercialni rock,pop. balkanske in komerciale je itak vsepovsod preveč pe radijskih postajah
r_inkvizitor
05. 02. 2014 14.12
+12
Povprečna slovenska radijska postaja tako ali preigrava vsega skupaj kakih 50 komadov. Tako da jih moraš biti kmalu sit, celo če so ti bili prej všeč.
g.noj
05. 02. 2014 14.24
+5
NightWishFan
05. 02. 2014 15.57
+4
Vrnil sem se ?iw ?iw ...
05. 02. 2014 16.25
-2
g.noj
05. 02. 2014 13.50
+4
Koncert je bil seveda odličen. Za moje pojme bi lahko LaBrie bil malo tišje, bobni malo razločnejši med komadi... Več instrumentalne, manj vokala. Zato bi bilo super, če bi bilo kdaj možno, da LTE še kdaj zaigrajo. Mangini je car, pa vseeno ni Portnoy. Drugače pa odigrano super, brez napak vsi.
peglezn
05. 02. 2014 15.05
+7
Ja, za kaj takega bi jih pa morali v Cankarja zvlečt... da bi bla akustika :)
r_inkvizitor
05. 02. 2014 13.36
Kdo ve, a so že kdaj prej igrali na koncertu Spcae Dye Vest?
g.noj
05. 02. 2014 13.54
vsekakor na tej turneji, je posnetkov cel kup. v preteklosti pa nevem, zna bit, saj vedno presenečajo
r_inkvizitor
05. 02. 2014 14.10
Kolikor vem, je to Mooreov komad in ga niso nikoli igrali brez njega. Na tej turneji pa zna biti drugače. 20. obletnica Awake ali pa konec avtorskih pravic po 20 letih?
g.noj
05. 02. 2014 14.25
ja, sej je njegov komad. pozabu, da je bil awake njegov zadnji album, tko, da ja, ali zaradi obletnice, ali pa avtorskih pravic
beowulfsam
05. 02. 2014 13.18
+36
Škoda, da je tak kaliber glasbe daaaleč izven repertoarja naših radijskih postaj. In očitno tudi povprečnega obiskovalca tega portala, 0 komentarjev, pri Biberju in podobnih pa vedno gužva :D