Skoraj šetdesetletni Chris Rea ima za seboj težko življenjsko pot, a mu njegov duh ne da, da ne bi počel stvari, ki jo ima najraje – igranje. Glasbenik, ki je kljub nekompromisnemu glasbenemu pristopu postal zvezdnik, se je pri nas v ljubljanskem Tivoliju ustavil v okrivu turneje Still So Far To Go.
Minimalistična postavitev – kulisa so bile tri velikanske naslikane modre kitare, ki so spominjale na njegova slikarska dela, ki jih je ustvaril med prebolevanjem raka na trebušni slinavki. Chris je v družbi klaviturista, bobnarja, basista ter enega oz. dveh kitaristov prikazal, kaj je to dober blues, saj je bil ta poleg nekaterih največjih uspešnic jedro njegovega nastopa.
Čeprav na odru ni bil posebej zgovoren (menda na njegovo prebavo ni najbolje vplivala tipična slovenska jed – vampi s polento), se je med nastopom nekajkrat zahvalil s slovenskim "hvala", ter navdušil z virtuoznim kitarskim pristopom, ki pa nikoli ni zašel v mučno in ponavljajoče se preigravanje. Občinstvo v Tivoliju je nekajkrat dobesedno nagovoril s kitaro, s čimer je požel še posebej burne odzive.
Seveda ni pozabil na Josephine in na največjo uspešnico The Road To Hell, v dodatku natanko uro in tričetrt dolgega nastopa pa je postregel še z elegantno predelanima hitoma On The Beach in Let's Dance.
Chris, ki mu je po njegovih besedah kaj malo mar za zvezdništvo, je nedvomno dokazal, da ima rad glasbo in da je mojster na kitari. Drži tudi dejstvo, da mu, glede na zdravstveno stanje, najbrž ne bi bilo treba več nastopati in potovati po svetu. A kot meni sam, denar ni motiv, saj nastopa izključno za lastno zabavo. Chris, hvala za glasbeno poslastico "par excellence"!
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.