Umrla je kraljica romske glasbe Esma Redžepova

Kraljico romske glasbe so pred dvema tednoma v slabem zdravstvenem stanju sprejeli v skopsko bolnišnico. Tam je umrla po krajši težki bolezni v starosti 73 let.

Redžepovo je nemogoče opisati brez uporabe presežnikov: bila je pevka, ki je popularizirala romsko glasbo; humanitarka in borka za pravice Romov; zagovornica medkulturnega dialoga in pacifistka, zagovornica pravic žensk in ženska, ki se upira stereotipom. V svoji bogati karieri je posnela na stotine pesmi, desetine albumov in nastopila na več tisoč koncertih po svetu. Svoje pesmi o ljubezni in žalosti je prepevala večinoma v romskem in makedonskem jeziku, mnogo njenih pesmi lahko slišite tudi v turščini, hebrejščini, grščini in drugih jezikih. Poleg avtorskih pesmi je Esma navduševala tudi z reinterpretacijo tradicionalnih romskih in makedonskih napevov, v katere je inovativno vnašala raznorazne vplive in elemente drugih glasbenih zvrsti in tradicionalne glasbe. Slovela je po mogočnem, čustvenem glasu, njeni nastopi so bili vedno ekspresivni in teatralni.
 

V zgodnjem otroštvu se je naučila zapletene romske ritmike in se kmalu pridružila šolski folklorni skupini. Že na začetku  glasbene kariere je bila pionirka – bila je prva, ki je na Radiu Skopje izvedla tradicionalno romsko pesem. Takrat 11-letno dekle je slišal tudi znani glasbenik in skladatelj Stevo Teodosievski, ki jo je povabil v svoj ansambel Ansambl Teodosievski. Verjel je, da lahko z Esmino pomočjo spremeni javno mnenje o romski glasbi in njen ugled. Poskrbel je za njeno glasbeno izobrazbo in leta 1961 za prvi album, na katerem je tudi slovita Chaje Shukarije, Esmino prvo avtorsko delo. Skladba je prepričala takratno in zdajšnje občinstvo. V letih, ki so sledila, je par (pozneje sta se Esma in Stevo poročila) snemal skladbe in albume, nastopal na radiu in televiziji, koncertiral doma in po svetu. Stevo in Esma sta postala ena najpriljubljenejših in uspešnih izvajalcev na Balkanu, njuna glasba pa je odmevala po vsej Evropi, v ZDA, na Bližnjem vzhodu, Indiji, Mehiki in Avstraliji.

Z možem je 47 sirotam omogočila glasbeno izobrazbo. Vedno je našla čas in zagon za človekoljubne projekte – borila se je za pravice Romov in žensk, več kot tretjina njenih koncertov je bila humanitarne narave, in ne preseneča, da je zaradi svoje predanosti (in zvestobe svojim romskim koreninam) prejela mnogo priznanj, nagrad in nazivov. Med drugim je bila za svoje človekoljubno delo nominirana za Nobelovo nagrado za mir. Esma je od nekdaj podpirala, zagovarjala in promovirala mir, človečnost, strpnost, brez etničnih, verskih in rasnih razlik. Esmina kariera je bila neponovljiva, saj skoraj ni konca sveta, kjer ne bi slišali njenega strastnega glasu.

Med svojo 55-letno kariero je bila prvovrstna ambasadorka romske glasbe po svetu ter oboževana in priznana povsod, kjer se pojavila. Njena priljubljenost je bila brezčasna, saj je imela več kot dvanajst tisoč koncertov v Makedoniji in tujini, izdala je petnajst albumov pri domačih in tujih založnikih, sodelovala pa je tudi s svetovnimi glasbeniki.