'Slovenska aktualna glasba je velikokrat ujetnik trenutnega razpoloženja večinske podeželske populacije'

Slovenska glasbena industrija je že nekaj časa v nezavidljivem položaju, kdo oziroma kaj je krivo za to?

Težko bi za za nastalo situacijo okrivil koga posamezno. Golaž se kuha že dlje časa, lahko bi rekli, da 10 ali pa celo 20 let. V slovenski glasbi ni bilo od časov Slovenske popevke nikdar usmerjenega razvoja, vizije, če hočete. Na trgu je bilo vedno mnogo akterjev, ki so vedno vlekli vsak na svojo stran. Publika je bila nekaj časa deležna malo takšne 'vzgoje' nekaj časa pa zopet drugačne. Zaradi tega se v urbani ’mainstream’ popularni glasbi ni nikoli razvil prepoznaven slog, ki bi mu občinstvo lahko sledilo, kot je to primer pri naših sosedih. Mislim tudi, da je vedno obstajala dispariteta med tem, kaj je širše slovensko občestvo dejansko konzumiralo in kaj se je navzven predstavljalo kot aktualno in 'kul'. Pred leti so obstajali vzvodi, ki so lahko to dvoje uspešno balansirali, v mislih imam glasbene založbe v povezavi z aktualnimi mediji, kar pa se je v zadnjih letih temeljito spremenilo. Spremenil se je način konzumiranja glasbe in pa čas, ki ga lahko temu nameni povprečen poslušalec. Seveda danes mediji s svojo uredniško politiko nastalo situacijo samo še poslabšujejo.

Ustvarjalci ste menda večkrat stisnjeni v kot, ker se morate pri tem, kar ustvarjate, odločati med preživetjem in tistim, kar v glasbi ste oziroma čutite. Ste bili vi kdaj v tem položaju, ali lahko najdete kompromis?

To je povsem normalna stvar. Mislim, da absolutne svobode v glasbenem izražanju ni. Vsak si nekaj želi: nekdo radijsko vrtenje, nekdo večji vpliv med vrstniki, nekdo pa večje stanovanje in boljši avto. V tem smislu se vsi prilagajamo občinstvu in okolju, v katerem ustvarjamo, včasih zavedno včasih pa nezavedno. Seveda vedno obstaja meja osebne integritete, ki pa si jo vsak določa sam.

Slišati je, da nas tako Evropa kot Amerika dnevno prehitevata pri tem 'kako se zapakira' pesem. Kako vi lovite svetovno glasbeno industrijo?

Vsekakor nas prehitevajo, kar je povsem logično. Popularne glasbe si nismo izmislili mi, temveč oni. Tako smo v konstantnem stanju sledenja trendom, vprašanje je samo s kakšnim časovnim zamikom. Osebno se trudim poslušati čim več kvalitetne aktualne glasbe ter zanimive ideje vključevati v svoje delo, kot je to le mogoče.

Kako pomembno je loviti trende, se približati generaciji, ki je v sledenju zaradi tehnologije hitrejša kot kadarkoli?

Sledenje trendom je seveda bistvo preživetja v sedanji 'mainstream' produkciji, seveda pa je tu vprašanje, do katere mere to prenesejo poslušalci, kot sem že povedal v prvem odgovoru. Obstaja zelo delikatno razmerje, kdaj postane produkcija 'premoderna' za povprečnega slovenskega poslušalca. Seveda je pri mlajši populaciji, ki je odrasla predvsem na tuji glasbi, to malce drugače. Kako se bo to odrazilo na poslušanju slovenske glasbe bomo videli v nekaj letih.

Izobraževanje je vsekakor način, da v mojem poklicu napreduješ in ostajaš aktualen. Sam se tovrstnih izobraževanj udeležujem v tujini, kar je zame vsakič katarzična izkušnja. Poleg pridobljenih znanj, mi pomaga ohraniti bolj realen pogled na glasbo in ustvarjanje, neobremenjeno s slovensko glasbeno problematiko.

Glasbeni studio da ali ne? Vi ga sicer imate pa vendar ...

Glasbeni studio je skorajda osnovno delovno sredstvo vsakega glasbenega producenta. Seveda ne govorim o studiih, ki smo jih vajeni iz filmov, z milijoni gumbov in prostornimi sobanami. Manjši studio z opremo, z opremo namenjeno lastnim potrebam. Vsekakor pa se dela v pravem, velikem studiu vedno veselim, a je to predvsem odvisno od plačilne sposobnosti klienta.

Bi lahko na kratko opisali slovenskega poslušalca, slovenskega glasbenega urednika, slovenskega avtorja in slovenskega izvajalca?

Mislim, da ne obstaja pojem povprečnega poslušalca. Ljudje v mestih imajo drugačen okus kot ljudje na podeželju. Kaj je 'in' in kaj 'out' diktirata okolica in vzgoja. V tem smislu je slovenska aktualna glasba velikokrat ujetnik trenutnega razpoloženja večinske podeželske populacije. Ko govorimo o urednikih, tudi ti pridejo v različnih velikostih in oblikah. Nekateri so glasbeno razgledani, izobraženi in nosijo na ramenih odprto glavo, ki se zaveda, da je vloga glasbenega urednika ne samo zabavati, temveč tudi izobraževati občinstvo/poslušalstvo. Za druge se je glasba začela z Lady Gago in so slepo prepričani v superiornost trenutne anglo/ameriške Billboard produkcije.
Slovenski avtorji smo si različni tudi po pričakovanjih. Skupno nam je to, da poskušamo preživeti z omejenimi resursi, ki so namenjeni glasbenemu ustvarjanju. Enako velja za izvajalce.

Kako izbirate izvajalce, s katerimi sodelujete ali bolj oni izberejo vas?

Malo obojega (smeh) 

Kaj pa slovenski festivali, žal ena redkih priložnosti za promocijo?

Ema in popevka sta vsekakor dobrodošli, manjkajo pa finančno podprti festivali, ki bi lahko širšemu občinstvu predstavili tudi drugačne glasbene žanre.