Sinatra se je naselil v Massima

Lansko poletje je v nabito polni hrvaški koncertni dvorani Vatroslava Lisinskega Massimo Savić pripravil odmeven in hkrati nepozaben koncertni spektakel z naslovom Massimo pjeva Sinatru (Massimo prepeva Sinatro), tokrat pa je Massimo prepeval Sinatro na velikem odru slovenskega kulturnega hrama. Ideja za zahteven projekt se ni pojavila čez noč, temveč je v hrvaškem glasbeniku zorela kar nekaj let. I´ve Got You Under My Skin, Fly Me To the Moon, The Lady is a Tramp, New York New York in My Way je le nekaj hitov Franka Sinatre, ki smo jih ob spremljavi Big Banda HRT slišali iz ust Massima Savića.

Slovenska publika je doživela večer odličnih aranžmajev, novih koncertnih razsežnosti in združitve različnih generacij, ki jih povezujeta dva velika: nekdanji Frank in današnji Massimo.

Če je Massimo doslej med drugim slovel kot odličen interpret hitov iz minulega jugoslovanskega pop-rock glasbenega žanra, po odmevnem koncertu v Zagrebu velja, da briljira tudi s skladbami velikana, ki bo za vedno zapisan v svetovno glasbeno zgodovino. Glasbena pot Massima Savića sega v leto 1979, ko je v Zagrebu ustanovil zasedbo Dorian Gray, ki je svoj uspeh potrdila s predelavo pesmi The Sun Aint´t Gonna Shine Anymore Walker Brothers in štiri leta pozneje že v vlogi ene najbolj popularnih hrvaških art rock skupin izdala prvi album Sjaj u tami. Leta 1985 je na Švedskem posnela še drugi studijski izdelek z naslovom Za tvoje oči, ki jih je zaradi velikih stroškov dobesedno stal razpada.

Massimo se je podal na samostojno glasbeno pot in skupaj z najbolj znanim bosenskim in hrvaškim kantavtorjem zabavne glasbe Zrinkom Tutićem (njegove pesmi pojejo Severina, Neda Ukraden, Željko Bebek, Novi Fosili, Tajči, Mišo Kovač) ustvaril kar pet albumov.

V tem času je Massimo spoznal Eni Kondić (današnjo soprogo), ki je pisala tekste Josipi Lisac, sam pa si je želel, da kot tekstopiska sodeluje tudi pri njegovem albumu Zemlja plesa. Na koncu je sodelovanje obrodilo še ljubezen. Eni je na pragu vojne povila hčer Mirno in Massima zasebno zelo osrečila, medtem ko je bil glasbeno povsem nejevoljen, saj so v vojni njegovi številni tesni prijatelji umrli, nekateri pa preprosto izginili.

Doslej je izdal petnajst albumov, ko so ga med petletnim premorom (1998–2003) številni že odpisali, se je v sam vrh vrnil s ploščami Massimo, Vještina in Vještina II.

V tem času je kar štiri leta zapored prejemal tudi najprestižnejše glasbeno priznanje – nagrade porin za najboljšo moško vokalno izvedbo, uspeh pa dopolnil še s hrvaškima modnima oskarjema za najboljši moški stil ali najbolje oblečenega pevca.

Na aktualnem albumu Sunce se ponovo rađa se je lotil obdelav številnih avtorjev, med njimi Arsena Dediča, Nena Belana, Jana Plestenjaka in Zorana Predina. Pesmi je naredil tako, kot zna le sam, in predvsem tako, da se nihče niti ni vprašal, čigav je izvirnik.

Massimo se lahko za svojo uspešno glasbeno pot zahvali tudi nekemu socialnemu delavcu, ki ga je v najstniških letih rešil pred tem, da bi pristal v prevzgojnem zavodu. Poglejte video prispevek.