Zasedba Laibach je v sodelovanu s simfoniki pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja premierno uprizorila projekt Volkswagner. Po motivih Richarda Wagnerja so uprizorili sonično suito v treh dejanjih, Uvertura k Tannhäuserju, Siegfridova idila ter Ježa Valkir.

(Foto: Miro Majcen)

Ob pomoči vizualij, za katere je poskrbel DEKAOS, ki so jih projicirali na velikansko okroglo platno, smo lahko med drugim spremljali različne odlomke iz filma Pevec jazza, proizvodnje legendarnega hrošča, judovskega in nuklearnega holokavsta, pa vse do gorečih križev Ku Klux Klana in posnetkov Hitlerjeve mladine. Vmes pa je bilo opaziti 'laibachovske' slogane, kot so Der Mensch (človek), Wer ist zeitlos (kdo je brezčasen), Das Spiel ist aus (igre je konec), Die Zeit (čas).

(Foto: Miro Majcen)

V prvi vrsti je izstopal jazzovski trobentač Horst-Michael Schaffer, da se je elektronika uspešno spajala z orkestrom pa je poskrbel Iztok Turk. Celotna glasbena slika tako sploh ni bila tipična za Laibach, temveč je šlo, tako kot pri LaibachKunstDerFuge znova za zanimiv eksperiment. Simfonični orkester se je tako na svojstven način poklopil s tolkali, elektronskimi ritmi in melodijami ter jazzovsko obarvanim glasbenim izrazom.

(Foto: Miro Majcen)

Pevec oziroma govornik Laibacha se je ob pomoči štirih pevk na odru pojavil zgolj pri eni pesmi (Das Spiel ist aus), torej bolj v gostujoči vlogi kot karkoli drugega. Celoten koncert je morda precej bolj v srce 'zadel' ljubitelje jazza kot ljubitelje Laibacha. Drži pa tudi, da se Laibach nikoli niso ozirali na kritike, saj so že od svojih začetkov vedno strumno stopali po svoji poti. Nazadnje so se lotili Bacha in sedaj Wagnerja. S čim nas bodo presenetili v prihodnje, pa lahko le ugibamo.