Pisal bi glasbo za Pobesnelega Maxa

Deacon je študiral elektroakustično in računalniško glasbeno kompozicijo na kolidžu v New Yorku in že med študijem snemal eksperimentalne zvočne vsebine. Kmalu se je znašel v Baltimoru in z albumom Spiderman of the Rings nakazal, da se v njemu skriva veliko glasbene domišljije. Ko smo ga povprašali, kaj se dogaja v njegovi glavi, je hudomušno odgovoril, da je v njegovi glavi sto animiranih Daffy Duck racakov, ki hočejo uiti iz ognjene globeli. Njegova noise elektro pop glasba ter njegovo hiperaktivno glasbeno udejstvovanje je do zdaj postreglo z že kar nekaj uspešnimi albumi in njegov zadnji Gliss Riffer je še eden v nizu uspehov. Plošča je sicer nadaljevanje njegove glasbene izpovedi, a hkrati se je vrnil na začetek. Albuma se je lotil popolnoma sam, brez pomoči in njegov računalnik je znova postal osrednji živčni sistem: "Po kar nekaj projektih, ki so bili fokusirani na akustične instrumente sem se želel vrniti nazaj za računalnik, kjer je on glavni instrument. Čudovito se je bilo vrniti k računalniku, točno zaradi tega sem se zaljubil v glasbo."

Gliss Riffer je tako večinoma elektronski, njegov nabor zvokov pa črpa iz obdobja po Spidermanu. Tu slišimo med drugim tudi disklavier, klavir z MIDI napajanjem, ki smo ga prvič slišali na plošči Bromst. Ko ga poslušamo, si brez težav predstavljamo, kako se je Deacon izgubil v glasbi, a je našel pot ven: "Snemanje zvoka čez že obstoječi posnetek med hkratnim predvajanjem slednjega, ponese zvok drugam. Zvok lahko razdelim v neskončno število manjših segmentov in tako vidiš vzorce, ki niso bili prisotni na začetku. Zvok gre na isti način, a vseeno slišiš nove zvoke z vsakim nasnemavanjem, seveda če si to dovoliš."

Njegove skladbe so na površini optimistične, poskočne in barvite, a pod svetlo barvo se skriva kritičnost do družbe ter pozivanju k aktivizmu. Zavedanje, da ljudje živimo pod čedalje večjim pritiskom in stresom pa je prenesel tudi na album, lep primer je tudi pesem Learning To Relax: "Menim da prava psihedelična umetnost ni ne dobra ali slaba, svetla ali temna … vse je pomešano. Moji albumi so sestavljeni iz plasti in delcev. Delam na tem, da je velik razpon čustev in občutkov vgrajenih v moje delo, seveda če je poslušalec pripravljen to odkriti."

Svojo hiperaktivnost ter nenazadnje svoj vztrajni optimizem pa nadgrajuje z zanimivimi živimi nastopi, v katerih se pomeša med množico in dirigira velikanske, sinhronizirane plesne koreografije. Med nastopom neutrudno vabi svoje občinstvo k sodelovanju – obkrožen z množico plešočih, smejočih in od veselja kričečih ljudi tako udejanja najvišji potencial elektronske glasbe: "Verjamem, da je vsak obiskovalec koncerta tudi nastopajoči in vsak prisoten doda nekaj k večeru. Všeč so mi koncerti, kjer je obiskovalcem dovoljeno, da sodelujejo z nastopajočimi. Obisk koncerta je družabni dogodek in sam rad to druženje ponesem do maksimuma." Poleg sodelovanja z občinstvom pa se Dan zelo rad zateka v nenavadne prostore, kjer izvaja koncerte. Med njimi je bil tudi nastop v naravoslovnem muzeju v Los Angelesu: "Vedno je zabavno igrati divje koncerte v prostorih, ki so po navadi zelo nadzirani. Ljudem zelo dogaja, če se lahko znorijo tam, kjer moraš biti po navadi zelo tiho."

Svoj dom pa so v Baltimoru našli še eni zanimivi glasbeniki. Future Islands, ki so nas že večkrat obiskali, so tudi eni od vidnejših predstavnikov post-wave generacije. S singlom Seasons (Waiting On You) so celo nastopili v Lettermanovi oddaji, z edinstvenim in nepredvidljivim nastopom so poželi veliko pozornosti ter na Youtubu pritegnili preko štiri milijone ogledov: "Fantje so eni mojih najboljših prijateljev. Skupaj smo bili na turneji, nekaj časa smo bili celo sostanovalci. Zelo rad jih imam in zelo sem vesel za njih, da jim je uspelo. Trdo so delali za ta uspeh."

Deacon pa se je znašel tudi v filmskem svetu. Priznani ameriški filmski režiser Francis Ford Coppola ga je povabil k sodelovanju pri filmu. Za grozljivko Twixt je napisal glasbo: "Nora izkušnja, veliko sem se naučil." Še kakšne želje glede dela pri filmu? "Zagotovo Pobesneli Max. To bi bilo noro – delati z roko v roki z ustvarjalci teh filmov."

Če smo začeli z baltimorsko glasbeno sceno, pa z njo še zaključimo. Duo Wye Oak’s je svojo pesem Civilian posodil popularni seriji Živi mrtveci (The Walking Dead). Album Bloom, zasedbe Beach House se je zelo dobro usidral na Billboard lestvici, ne moremo pa niti mimo rokerjev J. Roddy Walston and the Business, ki so z albumom Essential Tremors prav tako zavladali rock lestvicam.