Osvežujoče: The Offspring z gasilsko cevjo poskrbeli za ohladitev pred pasjo vročino!

Kalifornijski punkrockerji The Offspring so se ob nastanku leta 1984 imenovali Manic Subsidal, a se čez dve leti preimenovali. Prvi istoimenski album so izdali šele po petih letih, nato pa še Ignition (1992), dokler ni sledil svetovni preboj s ploščo Smash (1994) po desetletju delovanja in z (verjetno največjo) uspešnico Self Esteem ter singloma kot sta Come Out and Play in Gotta Get Away. Sledil je album Ixnay on the Hombre (1997) ter nato Americana (1998), še en velik uspeh, s katerega so znane pesmi Pretty Fly (for a White Guy), The Kids Aren't Alright in Why Don't You Get a Job?. Kasneje so v novem tisočletju "naklepali" še štiri albume, zadnjega, Days Go By, leta 2012.

Poleg Green Day in kasneje Blink-182 so The Offspring precej zaslužni za popularizacijo modernega punk rocka v globalnem obsegu, saj so vse tri zasedbe (in še kakšna po vrhu) obnorele mlade generacije, ki so odraščale ob boku zadnjega desetletja preteklega tisočletja. Po krepkih 30 letih kariere The Offspring pa je Dexter Holland (vokal, kitara) s svojo četico soborcev še vedno precej dobro jezdi v sedlu svoje glasbe in zabavanja koncertih množic širom po svetu. Zasedbo je najbrž prenekateri Slovenc ujel konec januarja leta 2001, ko ko gostovali v Hali Tivoli, a leta so jim bila očitno čisto prijazna, četudi se morda na trenutke zazdi, da opravljajo "rock'n'roll službo", kot kdo drug počne druge stvari, a tako je pač življenje.

Holland, z nekaj kilogrami več, poje solidno, prav tako je celotni "drajv" zasedbe nabrito hiter in poskočno najstniški. Kar je pozitivno vplivalo tudi na okoli osemtisočglavo množico v italjanskem Lignanu, kjer je skupina nastopila v okviru festivala Lignano Sunset. Pred tem so občinstvo ogrevali hudomušni domačini Rumatera ter švedski punkrockerji Millencolin. A pravzaprav ogrevanje sploh ni bilo potrebno, saj je temperatura poletne vročine ob pogledu na živo srebro segala tam med 35 in 40 stopnjami Celzija. K nori vročini je proti kasnejšim nočnim uram svoje pridala še vlaga, da pikajočih tigrastih komarjev, ki so imeli pred seboj krepak zalogaj od glav do peta prepotenih teles, sploh ne gre omenjati.

Zvezde večera so pričele pet minut čez napovedano 23. uro in to v takem zagonu, da je izgledalo, da bodo komaj zdržali eno uro. V končni fazi je tako tudi bilo, saj je bil nastop dolg kakšno uro in deset, na seznamu pesmi pa se je znašla večina "pravih" pesmi, da je italijanska publika lahko ob poskakovanju in preprevanju uživala kot se na takem koncertu spodobi. Od Come Out and Play, Original Prankster, prek Staring at the Sun, pa do Bad Habit, Why Don't You Get a Job?, Pretty Fly (for a White Guy) in The Kids Aren't Alright.

Nekateri so od vročine preprosto omagali in so potrebovali pomoč reševalcev, malo pivo po šest evrov pač ni preveč pomagalo gasiti žejo in potrebo od vročine izmučenih teles. "Vodeee!!!" bi lahko ubesedili izraze na obrazih večine ljudi, ki so se pred in med koncertom sprehajali naokoli in noreli ob poskočnih ritmih. Pozabili niso celo navijaške Seven Nation Army dua The White Stripes in občinstvo na odgovor s ponavljajočim "Ooo ooo o ooo ooo ooo ooo..." Tudi Holland je priznal, da ob taki vročini še ni koncertiral in da je to "najbolj vroče občistvo kdaj koli na njihovem nastopu". Dexter je nato ponudil, da koga poškropi s steklenico vode, nakar se je kitarist domislil, da bi ljudi v prvih vrstah poškropil z malo gasilsko črpalko, a Holland mu je odgovoril s pravo gasilsko cevjo in "odrešilno" poškropil celoten parter nepregledne mase prepotenih teles, ki so bili nagrmadeni v zlatem ringu po odrom. Zagotovo ena najboljših domislic tega večera, ki je bila tudi svojevrsten prizor, za vse tiste, ki so lahko občutili poprh z vodo, pa najbrž trenutek (pre)potrebne osvežitve.

No, za sam konec so nato prihranili še Americano in kajpak največjo uspešnico Self Esteem. Ljudje, obnoreni od nabrito-poskočnih ritmov, izmučeni od neznosne vročine, žeje in še česa, pa so lahko odšli domov potešeni, saj so zagotovo dobili dobršno mero nostalgije izpred nekaj desetletij ali več, ali so malce podoživeli norijo iz mladih let. Za vse tiste, ki jih čakajo v Sloveniji, pa jih lahko ujamete 7. avgusta na tolminskem festivalu Punk Rock Holiday 1.7, če vam uspe dobiti še kakšno vstopnico. Če pa ne, pa si oglejte naše utrinke iz Lignana!