'Občutki ob izdaji albuma so podobni občutkom tik pred rojstvom otroka'

Drugi album se Katarini zdi veliko bolj zrel kot njen albumski prvenec Beležnica. "Že res, da sem zdaj pet let starejša, a zrelost nikakor ni pogojena samo s starostjo, ampak tudi z duhovno rastjo, izkušnjami in doživetji," nam je dejala kantavtorica. Tako je na plošči Na drugi strani najti en trenutek vesel, drug trenutek žalosten, igriv, iskriv in refleksiven, seveda pa tudi tokrat ni šlo brez ljubezenskih pesmi.

Pri nastanku albuma je poleg Katarine sodelovalo še nekaj ljudi. "Ne morem mimo vsestranskega producenta Petra Dekleve, ki je tudi avtor vseh priredb. Ustvarjanje dobi z njim na svoji strani pridih čistega uživanja v nastajanju glasbe. Ko je Peter poslušal končno verzijo skladbe Ne reci nič, ki je aktualen singel, je v ozadju 'zaslišal' glas Boštjana Narata, mojega kantavtorskega kolega, s katerim me vežejo skupni začetki na Kantfestu leta 2009 in dolgoletno prijateljstvo. Pri Gentlemanu sva oba s Petrom takoj pomislila na violino izjemne violinistke Jelene Ždrale, s katero naju veže tesno prijateljstvo, ki se je začelo razvijati ob igranju violine že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja v rodnem Novem mestu. Drugi album, dva zunanja sodelavca," pravi kantavtorica.

Največ težav je imela kantavtorica tudi tokrat s poimenovanjem albuma. "Dolgo sem iskala naslov, ki bi bil ustrezen temu, kar ponuja plošča, vendar je na koncu naslov našel mene. Na snemanju sem v skladbi Ne reci nič vztrajno ponavljala napačen verz, namesto: 'odpelji me na svojo stran' sem pela: 'odpelji me na drugo stran', in ko me je producent, eden najinovativnejših kitaristov slovenske alternativne in popularne glasbene scene, Peter Dekleva, vprašal, kateri verz je pravilen, sva oba vedela, da imava naslov, saj sva obenem tudi ugotovila, da sva se začela odmikati od akustičnosti Beležnice. Na novem albumu je tako mnogo več električnih kitar in drugih glasbil kot na prvem," nam je zaupala Katarina.

Trenutno je njena najljubša skladba s prihajajočega albuma Ne reci nič. "Njena priredba je bila sicer najtrši oreh, morda je prav iz tega razloga postala tako fatalna. Vse, kar je skladba potrebovala, je bil razglašen klavir na odru SiTi Teatra, priredba je z uporabo klavirja nenadoma dobila nove razsežnosti. Sicer pa nimam najljubše skladbe, ker so mi ljube čisto vse, saj so vse moje," nam je dejala kantavtorica.

Občutki ob izdaji albuma so po njenih besedah sicer še najbolj podobni občutkom tik pred rojstvom otroka: vznemirjenje, pot v neznano, radost, da je po zaključku snemanja končno napočil čas za naslednjo fazo – predstavitev. Do nje bo prišlo 7. oktobra v SiTi teatru, Katarina pa si bo ta večer oder delila z nagrajenko Prešernovega sklada iz leta 2015, eno najopaznejših predstavnic slovenske sodobne plesne scene, Rosano Hribar, in Petrom Deklevo. "Za ta korak sem se odločila na pobudo plesalke in koreografke Rosane Hribar, ki me je s povabilom k sodelovanju želela spodbuditi, da spet začnem ustvarjati. Najprej me je skrbela zasnova, ki se je osredotočala na problematiko družbenih omrežij, ki na eni strani krepijo občutek pripadnosti, identitete in vraščanje v določeno socialno vlogo, na drugi strani pa odstirajo negativne razsežnosti in vprašanja, vezana na vdor v zasebnost, manipulacije in integriteto posameznika, njegovo eksistenco in prihodnost, kar je zelo težko uprizoriti. Vendar se je na koncu obrnilo v smer C'est la vie, vse je del življenja. Veliko bo glasbe in plesa, gurmanski užitek tako za oči (ples) in ušesa (glasba). Naslov za dogodek smo našli na spletu, zato smo stavku Pa kaj je s to žensko zdaj? dodali še povezavo. Glasbeno-plesni dogodek bo pospremil moj novi album, hkrati pa bo 7. oktobra ob 20h odprl že peto sezono SiTi za dobro musko. Pred petimi leti sem s svojo spremljevalno zasedo odprla prvo sezono tega koncertnega cikla," nam je zaupala Katarina. Ponovitve dogodka bodo 13., 14. in 15. oktobra v Pocket Teater Studiu. Glasbenica si sicer želi novi material predstaviti čim širšemu krogu poslušalcev.

In kako to, da se je v tem digitaliziranem času sploh odločila za izdajo fizičnega nosilca zvoka? "Ker sem tradicionalistka in ker je fizični nosilec zvoka, naj bo to LP ali CD, še vedno vizitka, predstavitev določenega glasbenega avtorja in/ali izvajalca. Razmišljala sem o izdaji vinila, a sem se ravno zaradi časovne stiske, v kateri sva se z Deklevo znašla zaradi predstavitvenega dogodka, morala odločiti za izdajo zgoščenke. S Petrom imava doma ogromno zgoščenk, vinilov in knjig, ker nama je všeč, da lahko izdelek primeš v roke. Ni ga čez tisti vonj po svežem, ko odpreš nov CD, LP ali roman," je prepričana Katarina.

Za naprej pa si želi predvsem ostati zdrava, saj bo le tako lahko ustvarila naslednji album.