Glasba

Morrissey: včeraj, danes in za vedno

Ljubljana, 06. 10. 2015 10.27 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 10 min
Avtor
Boštjan Tušek
Komentarji
2

Morrissey je v mladosti rad gledal TV, šolanje je opisal kot "Kafkovsko moro", sicer pa imel rad nogomet in zvezdnika Georga Besta. Ko ga je prvič gledal v živo, se je onesvestil. Človek, ki je dejal, da so njegov genitalije kot surova potegavščina. Večni melanholik, a z razlogom – Morrissey.

"Ko sem bil mlad, sem na TV ujel prizor klavnice in za pet let zmrznil. Nisem mogel verjeti, da v naši družbi take stvari obstajajo. To me bega, zares ne razumem. Nihče ni tako lačen, da lahko vzame življenje nekomu, ki prav tako hoče živeti," je nedavno priznal Larryju Kingu.
"Ko sem bil mlad, sem na TV ujel prizor klavnice in za pet let zmrznil. Nisem mogel verjeti, da v naši družbi take stvari obstajajo. To me bega, zares ne razumem. Nihče ni tako lačen, da lahko vzame življenje nekomu, ki prav tako hoče živeti," je nedavno priznal Larryju Kingu. FOTO: Arhiv izvajalca

Ko se je Stephen Patrick Morrissey, za oboževalce preprosto Moz, rodil 22. maja 1959 v Davylhumeu, v Lancashireu, je bila njegova glava tako velika, kot je zapisal v avtobiografiji, da je mamo skoraj ubil pri porodu. Njegova starša sta irska katolika, oče Peter je delal kot portir v bolnišnici, mama Elizabeth pa je bila pomožna knjižničarka. Ni čudno, da je mladenič postal velik privrženec Oscarja Wildea, Johna Keatsa, WS Yeatsa in tudi Byrona. Starejša sestra Jackie ga je, po njegovih besedah, skušala štirikrat ubiti, zato morda niti ni čudno, da je plahi mladenič postal tak melanholik.

Kot najstnik je postal navdušen nad glasbo, oboževal je imena kot so David Bowie, Patti Smith in zasedbo The New York Dolls, vneto pisal pisma bralcev v New Musical Express in skoraj postal glasbeni novinar. A je bil v mladosti dober tudi v športu, saj je v šoli tekel na 100 in 400 metrov, bil pa je tudi oboževalec nogometa. Oče ga je kot 8-letnega peljal na tekmo Manchester Uniteda, ko je gledal Georga Besta, pa je bil tako vzhičen, da se je onesvestil.

BBC ga je leta 2006 izbral za drugo največjo še živečo britansko ikono. Prehitel ga je zgolj David Attenborough.
BBC ga je leta 2006 izbral za drugo največjo še živečo britansko ikono. Prehitel ga je zgolj David Attenborough. FOTO: Izvajalec

Njegov vstop v glasbeni svet je bila zasedba The Nosebleeds, ko se je odzval na oglas, ki ga je objavil Billy Duffy (ki se je nato pridružil zasedbi The Cult), predlagal je, da naj spozna kitarista Johnnyja Marra, ki pa ga je Moz srečal že prej. Skupaj sta šla tudi na koncert Patti Smith v Manchester, Marr pa mu je med nastopom šepetaje povedal, da se mu zdi, da "ima smešen glas". In njuno srečanje je bilo "usodno", saj sta postala eden najboljših glasbenih tandemov v britanski glasbeni zgodovini. A kar je dobro ni nujno trajajoče. Z Andyem Rourkeom in Mikeom Joyceom sta osnovala The Smiths, ki so svoje odigrali v slabih petih letih.

Če večina pozna Morrisseya po skupini The Smiths, pesmih kot so Panic, This Charming Man, How Soon Is Now? ali pa Bigmouth Stikes Again, What Difference Does It Make?, Girlfriend In A Coma, potem mu po svoje dela krivico, saj je z The Smiths izdal le štiri (sicer kultne) studijske albume, sam pa je nanizal že deset solističnih albumov, nazadnje je postregel z lanskim World Peace is None of your Business, nedvomno pa ima nekajkat več uspešnic kot z matično skupino. "Bili smo zelo mladi in nismo vedeli, kaj počnemo, nismo se kaj prida marali in je bilo lepo, ko se je končalo," se je nedavno pridušal v pogovoru z Larryjem Kingom v prvem živem intervjuju po desetih letih.

O pripravah pred koncertom: "Nič, nikoli. Nič. Nič jodlanja, nič alkohola, grgranja, žongliranja. Samo grem na oder in pojem."
O pripravah pred koncertom: "Nič, nikoli. Nič. Nič jodlanja, nič alkohola, grgranja, žongliranja. Samo grem na oder in pojem." FOTO: Reuters

A zgolj nekaj let je bilo potrebnih, da so se The Smiths zapisali kot eno največjih britanskih glasbenih imen po The Beatles, ki so tudi ena najbolj vplivnih zasedb britanskih zasedb in pogumno štrlijo iz povprečja ostalih glasbenikov. To je predvsem po zaslugi Morrisseyevih bistroumnih, ironičnih, sarkastičnih a zelo življenjsko-realističnih besedil, pa četudi so melanholična, žalostna in dostikrat nič kaj vzpodbudna. Realnost v njih je očitno dovolj, da prepriča njegovo zvesto bazo oboževalcev po vsem svetu "Ne vem, zakaj, a je čudovita stvar. Mislim, da gre za strast v glasbi. To so strastni ljudje, ki želijo slišati realnost in jaz sem tukaj za njih," je zaupal Kingu.

Morrissey je v The Smiths najprej pel o "roki v rokavici" (Hand In Glove), ki je odkrito nakazovala na istospolno usmerjenost, o "tem šarmantnem možu" (This Charming Man), se strinjal s tem, da so lepa dekleta za v grob (Pretty Girls Make Graves), o otroških umorih primer Moors iz šestdesetih (Suffer Little Children) itd. Že na drugem albumu Meat Is Murder (1985) je zapriseženi vegetarijanec od mladih let odkrito spregovoril "čudovitih čutečih bitjih" (živalih), kako umirajo in kako jih človeška rasa kruto zlorablja za prehrambeno industrijo, kar zelo nazorno kaže tudi na svoji trenutni turneji, ko med pesmijo postreže s prizori gnusnega mučenja in pobijanja živali. Da komentarjev o Kitajcih, ki "pojedo vse, kar jim pride pod roke" in so po njegovem "nižja rasa", ter o McDonaldsu, da je kriv za genocid nad piščanci, ki je zanj enak holokavstu, niti ne omenjamo.

O svoji glasbi: "Pesmi so zame tako pomembne in so v mojem življenju vedno bile, da pridejo pred vsem ostalim. To sem jaz, ni zgolj repertoar. Ne grem skozi faze. Če sem utrujen, je to zaradi potovanja, ne pa zaradi tega, ker pomislim, uh, spet prihaja tista pesem."
O svoji glasbi: "Pesmi so zame tako pomembne in so v mojem življenju vedno bile, da pridejo pred vsem ostalim. To sem jaz, ni zgolj repertoar. Ne grem skozi faze. Če sem utrujen, je to zaradi potovanja, ne pa zaradi tega, ker pomislim, uh, spet prihaja tista pesem." FOTO: Reuters

Morrissey se je spraševal "kako hitro je zdaj" (How Soon Is Now?), šale mu naenkrat niso bile več smešne (The Joke Isn't Funny Anymore), zavedal pa se je, da se barbarstvo začne doma za štirimi stenami (Barbarism Begins at Home), seveda ob priznanju, da je sam nesrečen (Heaven Knows I'm Miserable Now). Tretji album The Queen is Dead (1986) je izpostavil njegov prezir nad britansko monarhijo in nad kraljico, ki jo je preprosto pokopal, na "grozljivi sončni dan se po zgledu Wilda, Keatsa in Yeatsa rad srečuje ob vhodu na pokopališče" (Cemetry Gates), seveda ne pozabi na "dečka, ki ga tišči trn" (The Boy With The Thorn in His Side), vseeno napol optimistično verjame v luč, četudi sta ljubimca udeležena v prometni nesreči (There Is A Light That Never Goes Out) in prizna, da so "nekatere punce pač večje kot druge, kot tudi nekatere mame teh punc" (Some Girls Are Bigger Than Others).

Četrti album Strageways, Here We Come (1987) je bil dober primer, kako oditi praktično na vrhuncu, čeprav je imel Morrissey še vedno občutek, da je začel nekaj, kar ni mogel končati (I Started Something I Couldn't Finish), ukvarjal se je z z dekletom v komi (Girlfriend in a Coma), javljal "naj ga ustavimo, če smo to že slišali" (Stop me if you think you've heard this one before) in romantično sanjal, da ga je sinoči nekdo ljubil (Last night I dreamt that somebody loved me).

"Sem občutljiva mala stvar. Zanimata me poezija in poetična plat življenja, kar je očitno zelo težko v modernem svetu, ker v njem ni poezije. Nič lepega ni v modernem življenju. Preveč razmišljam o vsem, ves čas. Imam klepetav glas in um, ki se ne ustavita, nič ju ne more ustaviti."
"Sem občutljiva mala stvar. Zanimata me poezija in poetična plat življenja, kar je očitno zelo težko v modernem svetu, ker v njem ni poezije. Nič lepega ni v modernem življenju. Preveč razmišljam o vsem, ves čas. Imam klepetav glas in um, ki se ne ustavita, nič ju ne more ustaviti." FOTO: Izvajalec

Že nekaj mesecev po razpadu The Smiths, ko je (očitno za vedno) razpadel tandem njega in Johnnyja Marra, je izdal svoj prvenec Viva Hate (1988), na katerem je zagotovo ena njegovih najbolj kontroverznih pesmi Margaret on a Guillotine, v katerem se je direktno obregnil ob britansko premierko "železno lady" Margaret Thatcher in jo neposredno spraševal, "kdaj boš umrla?", zaradi česar se je moral zagovarjati na Scotland Yardu. Album je vseboval tudi malanholično himno o tem, kako je "vsak dan tih in siv, ker je vsak dan kot nedelja" (Everyday is like Sunday), se v Suedehead (z videospotom) spomnil enega svojih herojev Jamesa Deana, v naslednjih letih se je označil za "zadnjega slavnega mednarodnega plejboja" (Last of the Famous International Playboys), verjel, da "tako majhna stvar stvar naredil tako veliko razliko" (Such a Little Thing Makes Such a Big Difference), poje o obremenjenih frizerjih (Hairdresser on Fire). Na solidnem Kill Uncle (1991), je spregovoril o "naših iskrenih in globokih pogovorih, ki ne peljejo nikamor" (Our Frank), se nostalgično zazrl v swing preteklost in optimistično pozval naj "pojemo svoje življenje" (Sing Your Life), fantaziral o vožnji dekleta domov (Driving Your Girlfriend Home) in nekoliko ironično ugotavljal, da je "konec družinske linije" v pesmi (I'm) The End of The Family Line. Hkrati pa vizionarsko poudarjal, da "bolj kot me ignoriraš, bližje sem" (The More You Ignore Me, The Closer I Get), ter kako nam gre na živce, kadar naši prijatelji postanejo uspešni (We Hate it When Our Friends Become Successful). Same resnice, ki jih večina noče izgovoriti. Nič zato, saj ima svet Morrisseyeve pesmi. In veliko ranjenih duš se brez težav identificira z pesmimi, ki jih Moz čutno in elegantno p(r)odaja kot zlato v ušesa svojim poslušalcem.

Morrissey je dober prijatelj Russella Branda, za katerega pravi, da je "klinično nor" in da se "ne zna izklopiti". Moz je Brandu odsvetoval poroko s Katy Perry. Kot se je izkazalo, je imel prav ...
Morrissey je dober prijatelj Russella Branda, za katerega pravi, da je "klinično nor" in da se "ne zna izklopiti". Moz je Brandu odsvetoval poroko s Katy Perry. Kot se je izkazalo, je imel prav ... FOTO: Reuters

Slavni vegetarijanec zna tudi v vsakdanjem življenju uveljavljati slogan "meso je umor" (Meat is Murder) in mu ni težko odpovedati koncerta, če se npr. prizorišče ne ukloni in vsaj za čas njegovega koncerta ne neha prodajati mesa in mesnih priboljškov. Kot je npr. naredil februarja na Islandiji. Mu bodo "zadišali" konjski burgerji? Upajmo, da ne. Morrissey namreč ostaja svoj. Pred dobrim letom je ostal brez založbe Harvest, ki je izdala njegov zadnji album, on pa ji je javno očital, da niso poskrbeli za dostojno promocijo. In Morrissey ne bi bil Morrissey, če ne bi potem na kar nekaj koncertih njegova spremljevalna zasedba nosila majice z napisom "Fuck Harvest" (Je**š Harvest). Zaradi česar je album zginil s prodajnih polic.

Nedavno je izdal svoj prvi roman List of the Lost, ki pa so jo britanski kritiki raztrgali in mu očitali dolgočasnost in še dejali, da vsebuje "najslabše opisan seks vseh časov". V knjigi namreč govori pogrošne stvari o ženskem telesu, kar nakazuje, da je bil gej že ves čas in da ni bil aseksualen kot je večino časa trdil, čeprav je v prodajno izredno uspešni avtobiografiji zatrjeval, da je "humasexual" (humanoseksualec), a da je takih ljudi seveda malo. A tega mu nihče ne verjame več. Kar pa niti ni važno, človek je mojster besede in besedila kot jih premore on, ne zna napisati nihče drug. Mlajše generacije glasbenikov so kot falanga bolj ali manj zagrizenih občudovalcev. Kot je nekoč pravilno ugotovil, da "večna ljudi ohrani svoje možgane med nogami", torej pravzaprav niti ni važno, kaj ali s kom počne ali ne počne stvari v svojem zasebnem življenju.

Leta 2009 je oznanil, da nima namena več nastopati potem, ko bo star 55 let. 22. maja letos je dopolnil 56 let in še vedno koncertira. Z velikim veseljem.
Leta 2009 je oznanil, da nima namena več nastopati potem, ko bo star 55 let. 22. maja letos je dopolnil 56 let in še vedno koncertira. Z velikim veseljem. FOTO: Reuters

Človek, ki deluje neverjetno fit za svojih 56 let se je pred leti otresel raka, je zaščitnik živali, ki na svojih koncertih prodaja majice s sloganom "bodite prijazni do živali, ali pa vas ubijem", potem s projekcijami pri izvedbi pesmi Meat is Murder prikaže vso krutost človeštva. In če koga prime, da bi postal vegetarijanec, potem je Morrisseyev koncert dobra priložnost, da se do konca prepriča, da prihodnosti ni v pobijanju živali. Še v časih The Smiths in tudi kasneje je pustil, da so oboževalci okupirali oder oz. se neprestano vzpenjali na oder, ga objemali, poljubljali in mu puščali sporočila na listkih in v pismih. Čeprav je zadeva morda delovala grobo, je sam to opisal ko "nežen balet". Da, tako fanatične ima Morrissey oboževalce, ki pa so hipsterski videz po njem (z očali vred) povzeli že pred 30 leti. Ni čudno, da tudi sodobni hipsterji "tripajo" nanj. Če ste med njimi ali želite podoživeti moža, ki ga je preprosto treba videti v živo, potem morate prisostvovati njegovemu prvemu obisku v Sloveniji. Pozabite na vrtnice s trnji, prinesite raje gladiole!

Nekaj kultnih Morrisseyevih izjav:

Nič mi ne daje velikih užitkov. In verjemite mi, da mi to čudovito uspeva!

Z ljudmi na svetu, kakršen je Jamie Oliver, ni veliko upanja za živali.

Mislim, da moram, absolutno, biti popoln seksualni objekt. V vsakem pomenu besede.

Pri zelo mladih letih sem se izgubil v glasbi in tam ostal.

Raje proizvajam umetnost kot postanem umetnost.

Nikoli nisem imel namena postati kontroverzen, a je zelo lahko biti kontroverzen v pop glasbi, kjer to ni nihče drug.

Predpostavljam, da če je tvoja frizura napačna, da je celotno tvoje življenje napačno.

Leta se smejo vplivati nate. Si ali čudovit ali pa dolgočasen, ne glede na starost.

Nisem prav dober v tem, kako biti duhamoren.

Mislim, da ni mogoče, da greš skozi življenje, da se ne bi nikoli zaljubil ali da ne najdeš nekoga, ki te ljubi.

Glasba je kot droga, a nikjer ni rehabilitacijskih centrov.

No, sem ekstremno čudovita oseba.

Ko ležim v svoji postelji, razmišljam o sebi in o smrti in nič od tega mi ni preveč všeč.

Vsakič, ko grem mimo McDonaldsa postanem zelo, zelo jezen.

Dolgi lasje so neoprostljiva napaka, ki bi jo bilo treba kaznovati s smrtjo.

Sposoben sem stvari gledati s svetle plati, a tega na počnem prav pogosto.

Kaj je prva stvar, ki jo naredim zjutraj, ko se zbudim? Želim si, da se ne bi.

Življenje bi bilo res barvito, če bi imel težave s pijačo.

Nosorog je več ali manj izumrl, a ne zaradi globalnega segrevanja ali krčenja naravnega okolja. Temveč zaradi takih torbic, kot jih nosi Beyonce.

Vedno sem mislil, da so moje genitalije rezultat neke surove potegavščine.

Ko me bodo pokopali in moj grob zasuli z zemljo, bi rad na spomeniku napis: "No, vsaj trudil se je".

 

 

 

 

 

 

 

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (2)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

trstenjak
06. 10. 2015 15.58
+7
Songs that saved my life.
Debely
06. 10. 2015 11.41
-23
Preforsiran histeričen nakladač.