Glasba

'Moja vera ni od tega sveta'

Denver, 19. 04. 2015 13.13 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
Branka Resnik
Komentarji
0

David Eugene Edwards s svojo zasedbo Wovenhand znova prihaja v Ljubljano. Trmasti, neodvisni ameriški folk rocker, ki navdih išče v veri in svojem videnju sveta je trubadur, ki s svojo glasbo kaže temačno sliko človeštva.

Glasbenik v svoji glasbi meša starodobno ameriško glasbeno zapuščino ter alternativnim zvokom doda gospel, bluegrass ter rockersko in pankersko držo.
Glasbenik v svoji glasbi meša starodobno ameriško glasbeno zapuščino ter alternativnim zvokom doda gospel, bluegrass ter rockersko in pankersko držo. FOTO: Izvajalec
Karizmatični in enigmatični umetnik David Eugene Edwards je en tistih umetnikov, ki živijo na robu glasbene scene, a vendarle ga vsi glasbeniki gledajo s spoštovanjem v očeh. Je alternativec s svojo vizijo življenja, neodvisnež od glasbene industrije, ki hodi svojo pot, a mu še vedno uspeva živeti z glasbo in v glasbi.

Pesem je bila Davidu položena že v zibko. Kajti njegov dedek je bil duhovnik, njegova mati je igrala kitaro in mladi David je tako prve pesmi spoznal že med cerkvenim petjem. Ko pa je bil star osem let, je začel razmišljati, da bi to počel kot svoje poslanstvo. In tako je v letih svojega delovanja ustvarjal glasbo kot glas puščavske folk-rock skupine 16 Horsepower, nato pa odšel na svojo lastno pot in se poimenoval v Wovenhand.

Danes ga imajo njegovi oboževalci za enega pomembnejših poetov današnjega časa, sam pa ostaja skromen: "Nimam se za tako pomembnega ali za poeta, pač govorim, je pa to lepo slišati." Komentar, da ga imajo določeni oboževalci celo za boga, pa ga je spravil v manjšo zadrego: "To je zelo neprijetno. Očitno je, da nisem bog, recimo pa, da razumem." A primerjave z bogom so mogoče celo na mestu, kajti glasbenik je zelo veren človek in svoja videnja rad vpleta v svoje pesmi, njegov pridigarski glas pa k temu doda še večji pomen.

A ne glede na njegovo verovanje je dejstvo, da Edwards v svoje glasbeno ustvarjanje vloži veliko ali vse, in to se odraža v njegovi glasbi ter izdanih albumih. Preko let je izdal veliko del, in na vsakem je nekaj spremenil, nekaj dodal … "Sam upam, da se izboljšujem. Misli se vedno razvijajo, a sam način ustvarjanja pri meni ostaja enak. Ni mi do spreminjanja tega, rad imam vso glasbo, rockersko, akustično … veliko stvari sem že preizkusil, zato mi ni problem delati različne albume."

Zadnji album Refractory Obdurate pa zveni glasbeno še bolj zahtevno in neizprosno kot prejšnji albumi, celo zelo uporniško, pankersko obarvano: "Zadnji album je kot pogovor s sodelujočimi. Kitarist in basist prihajata iz zelo težkih zvokov, pank, rock'n'roll – z njimi se glasbeno pogovarjam, in od tega je odvisno kakšen bo zvok. Igral sem že z zelo različnimi ljudmi in zaradi tega je zvok tudi različen, sem odprt do vsega in temu botruje tudi takšen zvok. Jaz dodam besedilo, seveda napišem večino pesmi, ampak vsak prinese svoj karakter in glasbeni vpliv k temu, kar sem ustvaril in tako vedno nastane nekaj novega."

Naslovnica predstavlja Ameriko - zakrpana, raztrgana, razžrta od moljev …
Naslovnica predstavlja Ameriko - zakrpana, raztrgana, razžrta od moljev … FOTO: Izvajalec

Že sama naslovnica najnovejšega albuma nam da vedeti, da na nas čakajo različne krpanke, sestavljene v celoto: "Tako nekako, ja. Na fotografiji je nekakšna krpanka, ki je, gledano zgodovinsko, zgodnji ameriški slog šivanja, puritanski stil. Predstavlja Ameriko in vse njene dele. Zakrpana, raztrgana, razžrta od moljev … " In kakšna je Amerika za Američana? "Amerika se trudi iti proti napredku, karkoli že to pomeni, pa naj bodo to služba, ali izobrazba, zdravje," pove ter nadaljuje o napredku, religiji in veri: "Če je tvoja vera usmerjena v to, kar se dogaja v svetu, v politiki … potem je danes težko imeti vero. Ampak moja vera ni od tega sveta, te politike, idej tega sveta, tako da sam osebno s tem nimam težav."

"Preden sem živel od glasbe, sem bil mizar, delal sem lesene hiše, na filmskih snemanjih sem delal kulise," začne razlagati o svoji glasbeni poti: "Glasba je zame nekaj kar mi je bilo dano, da uporabljam, da se izražam, da od tega živim, da se preko glasbe pogovarjam. Delam, kar delam, denar me ne zanima, delam z ljudmi ki jih zanimajo enake stvari, pač nismo komercialna skupina, ne služimo na albumih, prodaji, živimo od in za koncerte. Glasba je zame pač še en medij za komuniciranje, pripovedovanje zgodb in pogovor."

Doživeti Wovenhand na albumu je lepo doživetje, trubadursko popotovanju po skrivnih poteh duše. A zasedba dokončno zaživi na koncertih. Oder si bodo z Edwardsom delili Ordy Garrison na tolkalih, Chuck French na kitari, na basu pa bo Neil Keener. V svoji viziji jih na nastopih odnese nekam drugam: "V bistvu se težko kontroliram, hitro se zgubim v pesmi, zgubim kontrolo, odnese me v svoj svet," komentira svoje nastope Edwards.

In kaj čaka Davida v prihodnosti: "Delati več glasbe, snemati, se ukvarjati s spremembami v življenju, ustvarjati, preživeti, biti dober oče …"

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.