MetalDays: 8-letnik na velikem odru in King Diamond kot zaključna poslastica!

Da postane Tolmin za en teden v letu zavit v črnino, je postalo v desetih letih jasno že skoraj slehernemu Slovencu, ki se količkaj zanima za glasbeno dogajanje v naši ljubi deželici. En teden črnine pa ne pomeni v tem primeru nič slabega – nasprotno, tam se je letos že deseto leto odvil metalski festival, ki je v dekadi obstoja nastal največji slovenski festival in hkrati točka na slovenskem zemljevidu, kamor julija vsako leto romajo ljudje iz praktično cele Evrope. In če že govorimo o črnini, velja poudariti, da je uporabljena ljubkovalno, saj so se tako Tolminci kot vsi, ki so se kadar koli "upali" pojaviti na sotočju, kjer se strneta Soča in Tolminka, lahko prepričali, da so metalci eni najbolj "skuliranih", prijaznih in neškodljivih ljudi, kar jih premore svet.

Tolmin ali bolje prizorišče, ki obsega kamp, veliki in mali oder, pripadajoče kantine, stojnice s pijačo in drugo ponudbo ter seveda plaža, kjer se je letos dogajalo še več kot prejšnja leta, od ženskega badmintona "zgoraj brez" do moške odbojke v tangicah pa vse do erotičnega ter ognjenega šova v polnočnih urah, tako diha s festivalom, veliko pa imajo od njega tudi trgovci in predvsem tisti, ki ponujajo prenočišča. Seveda za druščine, ki se nočejo stiskati v šotorih, čeprav je pravo festivalsko življenje pač v kampu, kjer so nekateri deli razdeljeni po državah, nekje so se ljudje iz različnih držav lepo spoprijateljili in zabavali na polno, spet druga območja so bila bolj umirjena in družinska. Skratka za vsakega se je dalo najti nekaj, po njegovih željah seveda. Letos se je festival razširil tudi na področju ponudbe hrane, saj je bil poleg ponudbe iz mednarodnih kuhinj poudarek na slovenski hrani, obenem pa so poskrbeli tudi za vegetarijance, tudi z vegansko ponudbo.

"MetalDays je boljši od ostalih festivalov, preprosto kul je. Vsi so srečni, bolj je sproščeno kot na ostalih festivalih." "Najboljše? Plaža, pivo in bendi!" "Vsako leto so to naše počitnice, kjer imamo vse, kar si želimo." To so samo nekateri od komentarjev obiskovalcev, ki se vsako leto zgrnejo v Tolmin in okolico. In če gre verjeti organizatorjem, potem je bilo očitno treba deset let, da so začeli zadovoljivo in tudi uspešno sodelovati z lokalno skupnostjo, ki si zdaj prizadeva, da bi si "metalski turisti" poleg festivala privoščili še druge zunajfestivalske dejavnosti, ki jih lokacija ponuja. Kar je brez dvoma zelo dobra tržna niša in obenem promocija Slovenije in njenih (predvsem) naravnih lepot. Izmed vseh tisočev ljudi, ki takrat obiščejo Tolmin, namreč veliko ljudi tudi zanima, kaj jim nudi okolica in kaj si lahko ogledajo v času festivala. Kar je pohvalno, da se (končno) dela tudi v tej smeri in da bo tako tudi v prihodnje.

A še vedno gre pri festivalu, naj se imenuje Metalcamp ali MetalDays, predvsem za glasbo. Od sonca ožarjeni ljubitelji metala so tako v petih dneh, ko se je vsak dan na dveh odrih zvstilo več kot dvajset zasedb, imeli kaj videti in predvsem slišati. Skupine bi pravzaprav lahko razdelili na več skupin. Od tistih, ki so bile na festivalu premierno, ki so nekako prišle "povohat" teren, med njimi so recimo tudi domači Dickless Tracy iz Brežic, pa do popolnoma neznanih imen, prek imen, ki delujejo že dalj, a so znane samo v določenih krogih poslušalcev, pa vse do legendarnih imen.

Predvsem je zanimivo, da je, čeprav o okusih ne gre preveč razpravljati, zelo jasna ločnica med skupinami, ki so v metalu "za žur" in so pač uspešni v določenem žanru metala, spet drugi pa se jemljejo precej bolj resno in pri njih pač ni šale. Se pravi, če imamo na eni strani žurerje tipa Alestorm, v prejšnjih letih Korpiklaani in podobne, so zelo velik odziv doživela tudi nekoliko bolj pop in folk imena tipa In Flames, Sonata Arctica, Wintersun, Ensiferum ali Turisas.

Poskrbljeno je bilo tudi za bolj "orto" metalce, ki so se zagotovo našli v izrednih Meshuggah, Primordial ali Sólstafir, brutalnih Dying Fetus, norveško hladnih Taake, suicidalnih Švedih Shining, deathmetalskih Hypocrisy in Unleashed, progresivnih black metalcih Enslaved in tako naprej.

Navdušil na karaokah, končal na glavnem odru kot posebni gost

Jadran Mihelčić je osemletni fant iz Zagreba, ki je prišel na MetalDays s svojo mamo Višnjo. Ker se je udeležil karaok na plaži, je številne navdušil s svojimi izvedbami skladb Metallice in drugih. Slišali pa so ga tudi člani ameriške power metal zasedbe Iced Earth, ki so obenem ena Jasminovih naljubših skupin. Beseda je hitro dala besedo, saj so ga povabili na oder ob njihovem četrtkovem "prime time" nastopu na velikem odru. Seveda je bila to za fanta vrhunska izkušnja, ki jo je opravil z odliko, sicer pa nam je v pogovoru nekaj minut zatem, ko je stopil z odra, zaupal, da že ima kar precej odrskih izkušenj.

"Na plaži sem na karaokah zapel pet pesmi, ljudje, ki so me slišali, pa so bili navdušeni. Poslušam sicer heavy metal, death metal, rock in podobno. Imel sem že 52 nastopov, tudi s svojo zasedbo Rocking Incorporated, s katero igramo priredbe, imamo pa tudi že eno avtorsko pesem. V Zagrebu sva z mamo živela pet let, tri leta pa sva bila v Dubaju, kjer sem se naučil tudi angleščino. Zdaj sva se vrnila na Hrvaško, kjer sem se vpisal na glasbeno šolo. S člani Iced Earth smo se najprej videli na njihovem podpisovanju, nato pa so me slišali, kako pojem, nato smo se še bolje spoznali in so me povabili na oder. Seveda sem rekel da, ker so moji idoli, moj najljubši bend," nam je zaupal samozavestni 8-letnik. Oglejte si ga v videu z Iced Earth!

Za posladek ob 10-letnici – King Diamond!

Med legendarnimi imeni je zagotovo tudi prvo ime letošnjega festivala King Diamond, Danec z imenom Kim Bendix Petersen, ki je že na začetku osemdesetih ustanovil zasedbo Mercyful Fate, ki je vplivala na večino sodobnih metal zasedb z Metallico na čelu. Hkrati je kasneje ustanovil še zasedbo s svojim imenom, na letošnji MetalDays pa so ga uvrstili naknadno, ko je odpadel festival Burning Sea v Zadru, kjer naj bi prvotno nastopil. King Diamond je zelo očitno stara šola metala, saj je nastop začel za železno ograjo, kot na pokopališču, ves čas nastopa pa je imel številne pripomočke, predmete in nekatere druge akterje, ki so skrbeli za šov. Posebnost njegovega glasu je zagotovo uporaba falzeta, ki ga vkomponira v podajanje besedil, v katerih se poleg tematik "s temne strani" življenja ukvarja tudi s številnimi fobijami in strahovi. Učinkovit šov na impresivni odrski konstrukciji je tako poskrbel za primeren vrhunec in zaključek letošnjega festivala, na katerem so že pred koncem začeli oglaševati festival prihodnje leto.

Ni kaj, metalske počitnice so očitno postale zelo dober posel. Tega se (pre)dobro zavedajo tudi organizatorji. In dokler bodo ljudje zadovoljni z vsem, kar ponuja ta idilična lokacija, s ponudbo, takšno in drugačno, se za razvoj in nadaljevanje zdaj desetletne tradicije ni za bati, MetalDays pa bo živel naprej. Pivo, hrana in ostala ponudba je bila cenovno pod evropskih povprečjem, kar pomeni, da je bilo tujcem, ki so bili na festivalu v veliki večini vse skupaj dokaj poceni. Festivalu torej ne gre očitati kaj dosti z izjemo dvakratnega izpada elektrike na celotnem območju, "žrtvi" pa sta bili skupini Aura Noir na malem in Wintersun na velikem odru. Nekateri so takoj izrazili prepričanje, da so bile na delu "mračne" sile ... Deseta obletnica se je sicer odvila na najboljši možni način in še bolje. Do prihodnjega leta.

Utrinke s sredinega, četrtkovega in petkovega glasbenega in tudi drugega dogajanja si oglejte v fotogaleriji in videoposnetkih!