Koja: Najprej je propadla domovina, nato pa še rokenrol

Za zadnji plošči Opet pravite, "svet je pozabil na rokenrol in odšel v šoping mol". Kdo sploh še razume in živi rokenrol, kaj se dogaja z milenijskimi generacijami in rokenrolom?

To ni ravno pretiran čudež, saj je minilo veliko desetletij, odkar se je rodil rokenrol, nato pa se je malo pobrkljalo, nekaj samo od sebe, nekaj po zaslugi glasbene industrije, razvoj tehnologije pa je dodatno doprinesel k takem stanju, se samo rokenrola, temveč tudi filma, knjige in medijev. Milenijci ves svoj čas preživijo na mobilnih telefonih, ker imajo vse na enem mestu, rokenrol glasba pa je samo ena od aplikacij na tej napravi. Naslednja pa je mogoče neka popularna znamka obleke.

Koliko ste tekom let postali imuni na te malomarnosti, kot pravite v pesmi z albuma?

Da, zelo sem postal imun, ne reagiram impulzivno, pesem Biti imun (na ovaj nemar) pa dobronamerno svetuje poslušalcu, da gre po isti poti. Potrebno je prepoznati te malomarnosti, s katerimi smo več ali manj vsi obkroženi, nato pa moramo ne glede na nadležnosti obvladati situacijo.

Ali danes uspevajo samo "odvisniki od moči", ki mislijo, da so ljudje ovce, ki se jih lahko vodi v propad?

To je navidezen uspeh, včasih se mora tudi nekako končati, najbolje za odvisnika pa je, če se to zgodi po naravni poti. Včasih pa se zgodi tudi drugače. Pesem Ovisnik o moći je širok pojem, ne nanaša ne nujno na politike, čeprav se pri njih tovrstna odvisnost najlažje opazi.

Deset let ste živeli v Londonu, kakšna izkušnja je bila to za vas, kaj ste se naučili, so tam boljši pogoji za rokenrol?

Bivanje in glasbeno delovanje na britanskih tleh je bila dragocena izkušnja. Če si na enem od dveh izvorov rokenrola mi je bilo pomembno, je pa res, da je scena, kot tudi glasbena industrija, v vse bolj slabem stanju, zapirajo se založbe in glasbene trgovine, kar jasno kaže na trenutno stanje. 90. leta niso bila njabolj slavno obdobje britanske glasbe, najbolj pomembno je, kar sem rekel že večkrat, da se prestaviš iz nekega okolja, kjer nekaj veljaš v takega, kjer nisi nič. Zelo dobro za ego.

V eni pesmi kličete Hendrixa, sicer pa celo kariero dokazujete, da električna kitara ni nuja, saj se rokenrol da igrati tudi samo z basom in efekti, kot je v zadnjem času pokazal tudi britanski duo Royal Blood ...

Seveda, a brez Hendrixa se to nikoli ne bi zgodilo, ljudje se morajo zavedati tega. Realno pa ni pomembno, kateri instrument je igral, saj gre za pristop in nevejeten talent, ki ga je imel. Kombinacija baskitare in bobnov je tako odgovor na ustaljeno kombinacijo kitara-bas-boben, a mora slednja obstajati, da se nanjo da odgovoriti z alternativo.

Na plošči sta tudi funk in blues, so nalepke sploh pomembne?

Kajpak niso pomembne, vseeno pa sta funk in blues odigrana v punk maniri. Veliko ljudi govori, kako igrajo blues ali funk, jazz, pri nas pa je malce drugače, še najboljši izraz za to, kar počnemo mi, je "crossover".

Od plošč Šarlo Akrobata in Paket aranžman mineva več kot 35 let, nekaj od prvega albuma Discipline Kičme, gledate na te čase z nostalgijo ali se sprašujete kako (in zakaj) je propadel rokenrol?

Ni nostalgije, zanima me samo ta trenutek. Čeprav je filmski omnibus Kako je propao rokenrol (Kako je propadel rokenrol) napovedal prihodnost, je najprej propadla domovina, nato pa, logično, še rokenrol. A tudi po svetu ni precej drugače. Še vedno se igra, ustanavljajo se skupine, ne sicer take in s toliko pameti kot včasih, a vseeno obstajajo.

Skupina je pomlajena, kako je imeti v bendu mlado kri?

Super, mlajši poslušajo starejše!

Je danes dober biznis samo komerciala, je rokenrol samo hobi, se je nekoč dalo bolje živeti od rokenrola?

Vedno je obstajala borba in igre "kdo bo koga" z mainstreamom. Večina popularne glasbe je postala izpraznjeni spektakel sterilne produkcije in pod okriljem katere od korporacij, pravi rock pa je bil izrinjen iz glavnih medijev. A obstaja svetovni splet, alternativni kanali, tako da neko življenje še naprej obstaja.

Nekaj plošč vam je izdala tuzdi slovenska založba založba Helidon, kakšen je zdaj vaš odnos s Slovenijo in tukajšnjimi oboževalci?

Prvi in tretji album smo izdali pri Helidonu, drugi EP pa je izdala založba Dokumentarna, s Slovenijo pa je še več zvez. Kolikor se spominjamo, je nekoč obstajala država po imenu Jugoslavija. Ko pa je razpadla, so se medsosedski odnosi prekinili. Čeprav ni več skupnega tržišča, sledovi te skupine še obstajajo po ex-jugoslovanskih republikah, bend je še vedno relevanten, nastopamo povsod po regiji, kar se nanaša tudi na Slovenijo. Ne sicer tako intenzivno kot pred 30 leti, a še vedno imamo del slovenskega občinstva, ki nas posluša.