Jamiroquai še naprej lebdijo na valovih belega funka

Po šestem albumu Dynamite iz leta 2005, s katere je znan predvsem hit Feels Just Like It Should, je britanska zasedba Jamiroquai konec lanskega leta izdala sedmo ploščo Rock Dust Light Star. Album, ki ga je britanski tisk označil kot "surovega, z jajci, poetičnega, refleksivnega in navdihujočega", je doslej postregel z nekaj uspešnicami kot npr. White Knuckle Ride, Blue Skies in Lifeline.

Pevec Jay Kay se je po letih ekscesov, norih dirk s svojimi ferrariji, skratka uživanju v prisluženem premoženju, vendarle odločil, da je po več kot petih letih čas za vrnitev v studio in na odre. Njihova mešanica belega funka, acid jazza in še česa tako še vedno drži v šahu milijone oboževalcev, števec prodanih izvodov plošč pa je že presegel 25 milijonov.

Bend se je tako v imenu promocije zadnje plošče že marca podal na dvoransko turnejo, v aprilu pa so "obdelali" tudi domačo Veliko Britanijo, kjer so jih na koncertnih odrih že krepko pogrešali. Seznam pesmi, ki jih igrajo, je tako sestavljen iz novih pesmi ter preizkušenih hitov Cosmic Girl, Deeper Underground, Travelling Without Moving, Space Cowboy in drugih.

Marca je zasedba občutila tudi udarec usode, ko je zaradi nesrečne smrti enega od delavcev odpovedala koncert v Lyonu v Franciji. 26-letni delavec je namreč med delom padel s konstrukcije nekaj deset metrov globoko in obležal mrtev. Podobno se je med turnejo leta 2009 pripetilo tudi superzvezdnici Madonni.

Zasedbo poleti čaka še kopica festivalskih nastopov, kjer jo bodo lahko ujeli vsi tisti, ki jo do zdaj še niso imeli priložnost videti v živo. Da Jay Kay ni le navdušenec nad avtomobili temveč tudi letečimi "mašinami", dokazuje razgiban videospot za pesem White Knuckle Ride.

Kar se tiče zgodovine, legenda pravi, da je Jay Kay poskušal postati pevec pri The Brand New Heavies, a mu ni uspelo. Nato je ustanovil svojo zasedbo, ki je kot Jamiroquai uspela že s prvo ploščo Emergency on Planet Earth (1993). Sledila sta uspešna albuma The Return of the Space Cowboy (1994), in Travelling Without Moving (1996). Kdo ne pozna pesmi Too Young to Die, Emergency on Planet Earth, Space Cowboy, Virtual Insanity, Cosmic Girl ali Deeper Underground? Konec tisočletja sta sledila še albuma Synkronized (1999) in A Funk Odyssey (2001).

Po nekajletnem vdajanju kokainu, ki se ga je pevec otresel leta 2001, se je nato predal svojim drugim strastem, npr. ženske in zanimiv konjiček – zbiranje avtomobilov. V zbirki ima tako nekaj mercedesov, astona martina, bentleyja, lamborghinija, rolls roycea, tri ferrarije, med njimi tudi milijon dolarjev vrednega ferrarija enzo. Sicer pa je v njegovi zbirki blizu 20 avtomobilov. Za nekoga, ki je že skoraj dve desetletji "na polno" v glasbenem poslu, vmes je spoznal vse vzpone in padce, prednosti in pasti, pa še vedno ostaja svojevrstni fenomen, njegov glas pa specifičen in nezgrešljiv.