Ideja se je pojavila ob končnem strinjanju z naslovom albuma. Album je seveda izdan na zgoščenki pri založbi Celinka. Disketa pa je simpatičen prijem podpori naslova in ima na zadnji strani še unikatno kodo za download albuma s spleta. Je pa na disketi tudi nekaj digitalne vsebine, ki se bo razkrila samo tistim, ki bodo pobrskali po starih disketnikih.
Na naslovnici protagonist strelja sebi v glavo, ki je pravzaprav škatla disket. Gre zgolj skupaj z naslovom ali je še kak drug pomen, razlaga?
Naš oblikovalec Miloš Mihajlović je z eno podobo zajel cel kup različnih interpretacij naslova, za katere najdemo motive v besedilih skozi celoten album. Čas disket opisuje konec neke dobe, ki je tekla počasneje kot današnje življenje. Ima pa tudi drugi pomen – na sliki je gospod v obleki, ki se nahaja že na naši prvi plošči in ponazarja nekoga vodilnega v družbi. Sporočilo je, da je njegove dobe konec in bilo bi modro in tudi potrebno, da jo konča sam. Tretjič – posameznik je prisiljen, da preteklost pozablja sproti, ker je boljše, da se iz zgodovine nič ne nauči. Četrtič – predstavlja posameznika, ki se mora vsake toliko časa popolnoma resetirati. Vsekakor je protagonist na naslovnici večplasten.
Nekateri so vam očitali, zakaj niste postali na 5,25" disketi. Se vam toži po tistih "disketnih" časih, nima nihče od vas doma Amige ali Commodorja, ki ga na vsakih par let prižge in preigrava stare videoigrice?
V predalih študentskih sob se je še dobilo nekaj starih disket z ogromno videoigricami iz 90. let … In kakšno se je tudi preigralo. Commodorja pa bi bilo treba že dobro poiskati. Disketne čase opisujemo kot čase, kjer se ni bilo potrebno posodabljati prav vsak dan. Poslušalca opozarjamo na to, da ni potrebno slediti prav vsaki novosti, da ni potrebno posodabljati svojega profila ves čas, da lahko živiš in se tudi kdaj malce ustaviš, razmisliš kaj se dogaja in se tudi resetiraš. Na kakšen način, pa ve vsak zase.
Vsi tisti, ki delijo generacije na namišljene leve in desne strani. Še posebej se to dogaja na osnovi polpretekle zgodovine. S tem nam samo zamegljujejo pogled na realno pomembne teme na katere bi se morali kot družba in posamezniki osredotočiti.
Kaj ostane potem, ko se Low Peak Charlie resetirate, kaj ostane oz. nastane?
Mi se resetiramo skozi glasbo. Ko pridemo vsak iz svojega konca na vajo, poskušamo odmisliti dnevne težave in se osredotočiti na glasbo. Rezultat naših restiranj skozi zadnja leta je ta plošča.
Večina pesmi je trdi alter rock, gre bolj za jezno mladostniško uporništvo ali prej za razočarano oster odziv na trenutne razmere v državi, svetu ...?
Prva plošča (Kdo bo komu iz leta 2012) je bila bolj jezna, bolj uporniška. Skladbe na novem albumu so nekako bolj samorefleksivne. Skozi naše občutke, ki jih podajamo v besedilih, pa se odraža tudi okolje in čas, v katerem živimo. Opazujemo dogajanje okoli sebe in čeprav živimo v privilegiranem in bogatejšem delu sveta, vidimo veliko nepravičnosti.
Kje vse boste ploščo promovirali in ali imate kakšen posebne "disketne" odrske vizualne elemente?
Imamo par odrskih okraskov, saj večina odrov v osnovi izgleda precej suhoparno. Zato smo se odločili, da za vizualije poskrbimo sami. Tako lahko publika vidi naše "extra-super-shiny" panele že maja v Črnomlju in Krškem, kasneje pa še v Banjaluki na promocijskem koncertu za deseti Demofest, v Sežani na Mladifestu, v Izoli, v Ilirski Bistrici, v Ankaranu in še se bo našlo priložnosti.
Vabimo vas, da prisluhnite dvem skladbam z novega albuma!
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.