Grinderman: Konceptualni v iskanju koncepta

V čem se zasedba Grinderman razlikuje od Bad Seeds, v katerih prav tako igrate z Nickom Caveom?

Dve bistveni stvari sta, ki se razlikujeta. V Grindertman smo le kvartet, zato precej lažje medsebojno delujemo na različne neposredne in spontane načine. Veliko je poudarka na improvizaciji. V bistvu pišemo pesmi na zelo osnovnem nivoju, kar je precej lažje v tem primeru, ko smo štirje in ne večja zasedba, kakršna je The Bad Seeds. Pri slednjem gre bolj za orkestracijo, aranžmaje in nadzor različnih elementov in podrobnosti, saj nas je veliko članov, sva celo dva bobnarja. Pri Grinderman pa je precej več širine in manevrskega prostora. Če gre nekdo v eno smer, mu drugi trije brez težav lahko sledimo. Druga stvar pa je, da je Nick Cave & The Bad Seeds zasedba, ki igra njegove pesmi, pri Grinderman pa jih pišemo skupaj kot zasedba. Vse pa se začne kot improvizacija, v studio ne prihajamo z vnaprej napisanimi skladbami. Vse je nepredvidljivo.

Kaj v glasbenem smislu ponuja Grinderman 2?

Prvi album je bil precej udaren in neposreden, v nekem pogledu smo se želeli čim bolje predstaviti oz. definirati. Pred tem namreč nismo imeli pojma, kakšen je pravzaprav naš zvok. Nismo imeli niti imena. Šli smo in vse je bil kot eksperiment, zato smo mislili, da je najbolje, da je sporočilo čim bolj jasno. Na drugem albumu pa smo imeli občutek, da se moramo spremeniti, da razširimo svoj stil, zato je glasba na tem albumu bolj klena, večplastna in zapletena. Obenem pa je bolj sproščena in odprta.

Novo ploščo so nekateri že označili za "nekaj povsem drugega", celo psihedeličnega, gre torej za zmes vsega?

Ne bi ji rekel ravno psihedelična, ima pa halucinogene in sanjske elemente. Besedila pesmi se sklicujejo druga na drugo. Lahko si predstavljate podobe, ki se v različnih pesmih pojavljajo v različnih vlogah. Gre nekako za konceptualni album v iskanju koncepta. Ni stroge linearne pripovedi, saj je ta bolj nejasna in nekako zunaj dosega. Ima pa vzpone in padce.

Sodelovali ste v različnih skupinah, npr. Sonic Youth, Lydia Lunch, The Cramps, Bad Seeds, imate svoj Vanity Set. V kateri se počutite najbolj "doma"?

Dejansko prav v svoji, The Vanity Set. Gre za mojo glasbo, naredim 99 odstotkov vseh pesmi, vso produkcijo, igram veliko instrumentov. Vedno sem užival v sodelovanju z drugimi, obenem pa rad delam tudi kot producent. Nazadnje sem produciral album Burning Your House Down benda Jim Jones Review, ki je čistokrvni rock album, recimo kot bi Little Richard srečal MC5.

Pa vas mika, da bi Vanity Set popeljali na turnejo?

Nekaj časa sem imel bend, potem pa je dekle, ki igra tubo, zanosilo z baskitaristom, otroka je dobil tudi bobnar in kar naenkrat sem izgubil polovico benda. Zato sem, vsaj dokler v svoje roke ne dobim četice gejev oz. ljudi, ki se jim ne bo tako mudilo razmnoževati, precej odklonilen do ideje, da bi spet imel bend. Družine vso situacijo precej zapletejo.

Torej še kako drži, da kot pravijo "ni dobro mešati posla in užitkov"?

Vse kaže, da je res tako ... (smeh), čeprav ne vem, koliko užitkov je bilo prisotnih. A najbrž je bilo nekaj tudi na tem.

Je Grinderman projekt za vaše duše, če vemo, v kakšen stanju je prodaja glasbe in glasbena industrija?

Ne vem, če imam dušo, nihče je še ni lociral. Je pa vsa stvar precej zadovoljujoča. Zelo uživam, ko delamo to glasbo. Že prej sem sodeloval v bendih, v katerih smo improvizirali, a v tem primeru dobivamo zares unikatne rezultate. Ti so taki, ki jih samo mi štirje lahko v tem trenutku sproduciramo in predstavimo svetu. Nekateri novinarji špekulirajo, da smo se vrnili h glasbi, kot smo jo delali, ko smo bili mladi. A menim, da se krepko motijo. Gre za glasbo, ki jo lahko ustvarimo le zdaj, v tem trenutku. Da sem prišel do te točke, pa je trajalo petdeset let. V mladosti to enostavno ne bi bilo mogoče.

Kaj pa dejstvo, da je vaše občinstvo sestavljeno predvsem iz oboževalcev Nicka Cavea?

Publike se dokaj razlikujejo, sicer pa velja, da je drugače, če moraš publiko še prepričati, kot pa če so že prepričani. V vsakem primeru moraš na odru dati od sebe vse. K vsakemu koncertu pristopimo z enako količino strasti in osredotočenosti.

Po nekaj letih spet prihajate v Ljubljano, na kaj vas to mesto spomni?

Na zmaje in čokolado, saj vedno obiščem neko čokoladnico, kjer imajo izvrstno čokolado.