Ali grammyji izgubljajo na pomenu?

Legendarni rocker Neil Young je nedavno izjavil, da so "vinilne plošče nič drugega kot modna muha, hkrati pa niso boljše od CD plošč, saj na vinilne plošče zapisujejo remasterizirane posnetke", kar pomeni, da so identični oz. slabši, vsaj kar se materiala tiče, kot digitalne zgoščenke. Morda so prav zaradi korenitih sprememb v glasbeni industriji in načinov konzumacije in prodaje tudi grammyji v drugačni poziciji kot nekoč. Masovna popularna kultura je razdrobljena v vse manjše in manjše niše, podelitev grammyjev pa sedaj bolj slovi po bleščečih nastopih kot po imenih tistih, ki domov odnesejo nagrade v podobi malih gramofončkov. Koliko je torej še vredno, če domov odneseš grammy?

Zagotovo drži, da dobitnikom "naraste cena" oz. da bodo ljudje (če ne drugje, v ZDA zagotovo) bolj kupovali albume dotičnega izvajalca. Platinasta naklada je tako rekoč postala prej izjema kot pravilo, saj je lani recimo edini album, ki je dosegel platinasto naklado (milijon prodanih izvodov) bil 1989 pevke Taylor Swift. Leta 2000 jih je bilo recimo cel kup, od Eminema, Britney Spears, prek Backstreet Boys, pa vse do Limp Bizkit. In vsi ji jih prodali v enem tednu (v ZDA, seveda), ne v celem letu.

Odkar ljudje ne kupujejo več toliko albumov, gre torej sklepati, da tudi grammy ne pomeni več toliko kot je pred npr. petnajstimi leti. Zanimivo in po svoje ironično je tudi, da je največji "pospešek" v prodaji po lanski podelitvi dobila prav kompilacija lanskih grammyjevskih nominirancev, ki so je v tednu po podelitvi prodali v 59 tisoč izvodih. Leta 2005 je recimo grammy za album zasedbi Green Day pomagal do 49-odstotnega zvišanja prodaje plošče American Idiot (202 tisoč izvodov), leta 2003 pa je Norah Jones na račun grammyja prodala skoraj pol milijona izvodov svojega albuma.

Tačas tako prejemniki grammyjev, predvsem tisti iz prve lige, računajo predvsem na boljšo (višjo) ceno, ki jo lahko postavijo za svoje nastope in koncerte, saj je že dlje časa edini konkretni zaslužek za večino popularnih glasbenikov. Nekateri so tako svojo ceno skoraj podvojili, recimo Bruno Mars in Esperanza Spanding, Taylor Swift pa je cena narasla za celih 380 odstotkov, je poročal Forbes. Zadnje čase se tako (kar je po svoje logično) še največ pozna na lestvicah, ki beležijo digitalne nakupe glasbe.

Vsekakor pa se je treba strinjati, da bo dobitnikom (letos jih je 83) grammy pomagal pri njihovi karieri, čeprav se večina niti ne vznemirja več toliko ob nazivu "z grammyjem nagrajen", saj so nekateri izvajalci, kot sta npr. v ZDA Beyonce ali Taylor Swift, (očitno) postali večji od samih grammyjev. Slednja je namreč letos zavrnila povabilo in ni nastopila na podelitvi. Zagotovo pa so pisci in producenti pesmi tisti, ki jim dejstvo, da prejmejo grammyja, pomeni zelo veliko.

Zdi se, da Grammyji (kot prireditev) še najbolj koristi sama sebi. Že vrsto let tekmuje s podelitvijo oskarjev in vsako leto ji odgrizne več gledalske pogače. Kot bi gledali koncert najboljših izvajalcev s pop lestvic, vmes pa so prekinitve, da lahko podelijo nagrade. Vrhunec letošnjih nastopov je bil najbrž super trio, ko so nastopili Rihanna, Kanye West in Paul McCartney, o katerem bodo govorili vsi in bo brez dvoma nadkrilil dobitnika najboljšega pop albuma. In ja, nihče od omenjenih treh letos ni bil nominiran, pesem FourFiveSeconds, ki so jo izvedli, pa reklamira Rihannin prihajajoči album. Skratka nastop, ki so ga vsi želeli videti. S čimer je bila prireditev torej že na boljšem. Vsaj kar se ratinga tiče. Kaj pa nagrajenci? Tudi njih se splača omeniti, a morda šele v drugem planu ...