'Vse, kar sem ustvaril, sem ustvaril z lastnimi rokami'

Britanski folk/pank/rock samorastnik Frank Turner je svojo glasbeno kariero začel nadvse uporniško in v 'underground' sceni postal zelo vroča roba. Toda, ko se je odločil, da bo trši zvok zamenjal z več melodije (za kar naj bi bila 'kriva' tudi kaseta Nebraska Brucea Springsteena), je bil deležen kritik, da se je pomehkužil. "Želim se spreminjati, zato vsakič, ko delam na novem albumu, razmišljam o svežih pristopih k pisanju in snemanju. Ponavljanje me ne zanima, nočem biti zavezan k enemu zvoku, oziroma vsaj upam, da ne. V prihodnosti ga želim spet spremeniti," nam je zaupal v kratkem intervjuju.

Kljub očitkom (in nekaterim grozilnim pismom) je počasi, a vztrajno postajal prepoznaven – če je bil na začetku lahko vesel, da je imel na koncertu le nekaj poslušalcev ter plačane potne stroške, je tekom kariere nastopil na razprodanem koncertu v areni Wembley, povabili pa so ga tudi na odprtje olimpijskih iger v Londonu. A prepoznavnost ga ni spremenila: "Vedno sem se trudil, da ostanem preprost. Trudim se pisati dobre pesmi, ustvarjati dobre plošče, imeti dobre nastope, delam na tem, da sem aktiven skozi celo pot. Skozi mojo glasbeno kariero me je več in več ljudi opazilo, kar je čudovito, toda tega ne počnem zaradi pozornosti. Glasba je tista, ki je vedno glavna."

Svojega mišljenja pa ni podajal samo preko glasbe, ampak je bil glasen tudi izven odrov. V nekem intervjuju je dejal, da ne vidi težav, če glasbenik sovraži drugo glasbeno zvrst, brez dlake na jeziku je dejal, da sovraži The Black Eyed Peas. Ob neki drugi priložnosti, ko je pred seboj gledal razprodano dvorano, pa se je obregnil ob glasbenega producenta Simona Cowella, njegov način poslovanja in dogajanje v glasbeni industriji: "Nisem bil del njegove glasbene mašinerije, vse, kar sem ustvaril, sem ustvaril z lastnimi rokami," je pokomentiral izjavo, da za uspeh ne potrebuje Cowella.

Na tokratnem ljubljanskem koncertu v Kinu Šiška bo kantavtor predstavljal svoj šesti album Positive Songs for Negative People, kjer so skladbe tišje, bolj intimne. Ne manjka niti preigravanja misli o propadlih ljubezenskih zvezah ter življenjskih odločitvah. Album je pač pisan za negativne ljudi, toda tudi on se kdaj bojuje z negativizmom: "Seveda imam tako kot svet, tudi sam negativno plat. Kar pa je pomembno pri tem, je to, kako se te temne plati zavedamo in delamo na njej. Negativnosti se pač ne smeš kar tako prepustiti ali ji dovoliti, da te celega prevzame."

Turner tako v pesmih prepleta ljubezen, upanje, veselje, zraven pa doda neobrzdano pank držo, ki se izraža tudi v jezi in žalosti. "Menim, da so vsa čustva pomembna za glasbenika. Trudim se manevrirati med njimi in biti pazljiv, da eno čustvo ne prevlada nad drugimi. Poleg prej omenjenih čustev je zame pomemben tudi humor – nočem pisati smešnih pesmi, toda malo smeha v ironiji ni slabo," poreče o tem, kakšna čustva ga vodijo, zraven pa doda, katerega čustva se najbolj boji: "Najbolj se bojim, da bi postal preveč ravnodušen. Zame mora biti umetnost rahlo nemirna."

In da potrdi trditev, kako pomemben je humor – na vprašanje, za katero pot bi se odločil, ko bi se znašel na razpotju ... odgovori, da bi pač pogledal smerokaz.