Francoski glasbeni genij Jean Michel Jarre je v okviru prve svetovne dvoranske turneje nastopil v Zagrebu, kjer ga je prišlo poslušat okoli pet tisoč poslušalcev. Da je še vedno pionir in inovator elektronskih zvokov, je potrdil s sprehodom čez svoje največje hite, ki jih je zabelil z dih jemajočim laserskim šovom in mega videoprojekcijami.
Njegova neuničljiva energija in neverjetna povezanost z občinstvom, ne glede na to, koliko ljudi je bilo dejansko v dvorani, se je pokazala že na začetku, ko je dobesedno priskakljal z zadnjega dela dvorane oz. tribun in si ob pomoči velikega reflektorja počasi, ob dajanju rok mimoidočim, utrl pot do odra. Ob prvem gostovanju pri naših sosedih je zbrano občinstvo pozdravil in razložil, da je zelo vesel, da lahko igra tudi na Hrvaškem. Če se spomnimo, je pri nas nazadnje igral leta 2008, ko je imel turnejo ob 30-letnici plošče Oxygene.
Sledile so njegove največje uspešnice, kot jih vsi tisti, ki nam ob omembi njegovega imena zaigrajo določene melodije, dobro poznamo. Od Oxygene, prek Magnetic Fields, Rendez-Vous in do Équinoxe. Sam zatrjuje, da so njegovi skrbno načrtovani in skonstruirani koncerti ustvarjeni, da ljudje glasbo poleg tega, da jo slišijo in občutijo, lahko tudi "vidijo". In imeli smo kaj videti, 'nenadkriljiv' laserski šov, igro luči, za povrhu pa še animacije, ki so spremljale vsako pesem posebej in nas iz pesmi v pesem popeljale na nepozabno potovanje. Če si zaprl oči, si je bilo moč pričarati občutek, da nekako lebdiš na krilih glasbe, dejstvo, da se na odru igra živa glasba, pa je kar nekako porazgubilo.
Tako nadnaravni izkušnji je pridal še nekaj izrednih elementov. Dejstvo, da je sam (poleg glasbe) neverjetno vpleten tudi v vizualni del šova, je seveda velik plus, saj celotni spektakel poteka točno tako, kot sam želi in kot so se ideje rojevale v njegovi glavi. Vsaka pesem je tako zgodba zase. Posebno poglavje je tako "laserska harfa", ki jo sedaj po dolgem času spet igra na koncertih, ob spremljavi treh kolegov, ki igrajo druge instrumente.
In koliko mladih duš je dejansko videlo Jarrejha v njegovem najboljšem možnem elementu? Roko na srce, ne prav dosti, saj generacije zadnjih 15 let najbrž ne spadajo med tiste, ki bi bile kdaj koli v mladosti izpostavljene njegovi glasbi. In če se današnji mulariji njihova glasbena izobrazba ustavi tam nekje pri Justinu Bieberju, Britney Spears, Lady Gaga, Davidu Guetti, je to samo še en dokaz, da nas kulturno-duhovna prihodnost t. i. iGeneracije upravičeno lahko skrbi. Vedeti je namreč treba, da se ni vse začelo (in se tudi ne bo končalo) z omenjenimi trenutno popularnimi imeni, temveč z glasbeniki izpred trideset, štirideset ali petdeset let. In prav ti bi si zaslužili večjo pozornost mlajših generacij, čeprav pade krivda za nepoznavanje le-teh delno tudi na vzgojo staršev in vedno bolj vsepovsod navzoče "instant zabave", med katero očitno spada tudi glasba.
Jarre skupaj z Mikom Oldfieldom, nemško zasedbo Kraftwerk in še kom velja za svojevrstni fenomen, ki tudi danes, v času digitalij, zna prikazati šov, ki se ga ne bi sramovale niti največje stadionske zvezde. Brez omenjenih začetnikov ne bi bilo novejših elektronskih glasbenikov, kot so Air, Daft Punk, Chemical Brothers ali Moby. Na prostem je igral pred milijoni, nazadnje pa navdušil julija letos, ko je zaigral v Monaku v čast kraljeve poroke princa Alberta in njegove neveste Charlene. Jarre še vedno stopica v prihodnosti oz. se iz nje (dokler bo živ) očitno ne misli nikoli vrniti. Kapo dol!
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.