Glasba

FOTO in VIDEO: Waters po 30 letih še vedno podira zidove

Zagreb, 14. 04. 2011 10.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Boštjan Tušek
Komentarji
67

67-letni Roger Waters, ki je pred več kot 30 leti zasnoval konceptualni album The Wall, na katerem se je soočil z izgubo očeta in osebno izoliranostjo, se je z mega koncertnim spektaklom ustavil pri naših sosedih.

Nekdaj gonilna sila zasedbe Pink Floyd Roger Waters je v razprodani zagrebški Areni predstavil mega spektakel The Wall Live, ki ga je po več kot 30 letih predstavil v novi, moderni različici.

Scenografija je dih jemajoča, obenem pa ima, tako kot film iz leta 1982, veliko referenc na nacionalizem ter politična in verska vprašanja.
Scenografija je dih jemajoča, obenem pa ima, tako kot film iz leta 1982, veliko referenc na nacionalizem ter politična in verska vprašanja. FOTO: Miro Majcen

Waters je postregel z vrhunskim avdio-vizualnim spektaklom, ki je bil pred to turnejo zadnjič izveden leta 1990, ob padcu berlinskega zidu. Najnovejša inkarnacija The Wall tako vključuje vrhunske dosežke moderne tehnologije, 70-metrski videoekran v podobi zidu, na katerega se projicirajo videoprojekcije, zid pa tekom koncerta dograjujejo in sestavljajo, vse do končnega podrtja ob zaključku koncerta.

Waters je poskrbel za vrhunski avdio-vizualni presežek.
Waters je poskrbel za vrhunski avdio-vizualni presežek. FOTO: Miro Majcen

Nastop, ki bi ga zaradi števila različnih komponent in izredne scenografije težko uvrstili v kategorijo klasičnih rock koncertov, ima primesi teatra in je sestavljen iz dveh polovic. Waters zaigra celotni dvojni album The Wall, sicer pa je vse skupaj v bistvu zelo dober odrski približek filma The Wall Alana Parkerja iz leta 1982. Veliko postavitev namreč spominja na prizore iz filma, vključno z animiranimi vložki Geralda Scarfeja, ki je ustvaril izvirne ilustracije za album. Precej vizualnega gradiva pa so ustvarili na novo, posebej za to turnejo.

Občinstvo so sestavljali večinoma stari rockerji, čeprav je bilo tudi veliko "podmladka".
Občinstvo so sestavljali večinoma stari rockerji, čeprav je bilo tudi veliko "podmladka". FOTO: Miro Majcen

Waters v velikem slogu na odru podoživlja trenutke, ki jih je uglasbil in ubesedil kot preplašen mladenič sredi tridesetih, ko se je soočal s številnimi strahovi. Ena vodilnih tem je sicer osamljenost in soočanje z izgubo očeta, več kot očitne pa so tudi reference na nacionalizem, rasizem ter politična in verska vprašanja. Po njegovih besedah pa naj bi bila nova različica Zidu tudi "poskus primerjave in ozaveščanja naših trenutnih problemov."

Zlobni "diktatorski" učitelj je bil glavni v Another Brick in the Wall Pt. 2.
Zlobni "diktatorski" učitelj je bil glavni v Another Brick in the Wall Pt. 2. FOTO: Miro Majcen

Vrhunski zvok, vrhunske projekcije, vrhunski glasbeniki. Vse to in glasba, ki po več kot 30 letih živi in ostaja aktualna. Težko je namreč pozabiti vse podobe umrlih, ki so bile tekom koncerta projicirane na zidu (Waters je oboževalce pozval, naj mu pošljejo fotografije bližnjih, ki so jih izgubili), zborčka otrok, ki z Watersom na odru prepevajo Another Brick in the Wall Pt. 2, ob strani pa jih nadzira velikanski napihnjeni zlobni učitelj. In pa uspešnice, kot so Mother, Comfortably Numb, Hey You in druge. Da spolno navdahnjena cvetova in letečega pujsa niti ne omenjamo.

"Tisti" pogled in mama (Mother) v ozadju.
"Tisti" pogled in mama (Mother) v ozadju. FOTO: Miro Majcen

Fantastična predstava s socialnimi in političnimi podtoni prepriča na vseh možnih nivojih, saj bi težko našli koga, ki je domov odšel razočaran. Waters je tako kot pred 30 leti, ko je bila še vedno aktualna tematika vojne v Vietnamu, sedaj pa sta v ospredju Irak in Afganistan, poskrbel za močno protivojno sporočilo. Vizualna paša za oči, glasbena in zvočna odličnost in z močnimi čustvi zaznamovan spektakel je najbrž dal več kot deset klasičnih koncertov skupaj. Za mnoge doživetje leta, desetletja, če ne celo življenja. Skratka, dih jemajoča perfekcija.

The Wall Live je spektakel, ki si ga človek zapomni za vse življenje. Pika.
The Wall Live je spektakel, ki si ga človek zapomni za vse življenje. Pika. FOTO: Miro Majcen
  • krovni2
  • PRALNI STROJ
  • SESALNIK
  • ČISTILEC
  • klima
  • tv
  • ura
  • skiro
  • kosilnica
  • krovni

KOMENTARJI (67)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Andrejkp
19. 04. 2011 23.32
+1
Enkraten koncert! Škoda ker je bilo to verjetno zadnjič, da sem videl tak glasbeno vizuelni spektakel. Roger vsaka čast!!! HVALA STARI!!!!!
lashley
17. 04. 2011 12.53
Jaz sem bil samo na koncertu v Milanu in morem rečt da je blo neki neverjetnega. Res! Kapo dol vsemu trudu za naredit tak dogodek. Tako kot je zike napisal, zdaj je končno tehnologija pokazala pravi the wall ker je bil on narejen tollio v naprej !! Edina kritika kar lahko rečem je samo odnos glavnega kitarista ker je dostikrat "čupal" ob solažah, kot da je na nekem metal koncertu ...
mazy5
16. 04. 2011 21.34
lodz68 a si ti pismen jaz nikoga ne primerjam, samo napisal sem da ljudje gredo na koncert benda ali osebe ki jim je vsec, ti si bil 2x na koncertu Flojdov ki nimam pojma kdo so to
lodz68
16. 04. 2011 21.26
mazy5 16.04.2011, 21:07 Kje si te našel Flojde in Plavi orkester za primerjavo??? Helena Blagne je tudi napolnila Stožice pa to še ne pomeni da ima dobro glazbo,a ne??
lodz68
16. 04. 2011 21.23
+1
Sem bil na Floydih 88 v Munchenu in 94.Današnja glazba enostavno lahko povemo nima kaj za ponudit
mazy5
16. 04. 2011 21.07
-1
zadovoljevanje ljudi ki imajo radi taksen performens pomeni DA GREDO POSLUSAT IN UZIVAT NA KONCERT KI JIM OMOGOCA DA UZIVAJO V GLAZBI IN VIZUALNIH UCINKIH, ne glede al je to pink floyd bjelo dugme plavi orkestar al bilo kdo od njihovih clanov
mazy5
16. 04. 2011 20.46
-1
the wall je legenda (pink floyd), vse ostalo je zadovoljevanje ljudi ki imajo radi taksen performens, spomnite se samo: kad smo bili bjelo dugme
vanillaface
16. 04. 2011 14.39
Cantona ves čas poudarjaš kak to ni bil koncert floydov.. Si morda kje zasledil "Pink Floyd - the wall"? še na karti piše Roger Waters the wall in mislim da vsak ki je plačal za karto se zaveda kaj je šel gledat. Če se pa že ravno izdajaš za nevem kakšnega oboževalca floydov bi lahko vedel kaj je Roger naredil za skupino in bi preprosto užival v odlični glasbi in bil vesel da še nekdo dela v tej smeri in ohranja to glasbo živo. Če boš v ospredje postavljal samo gilmoura povej da si njegov oboževalec in ne oboževalec floydov ker Pink Floyd je skupina. Sam neizmerno spoštujem Gilmoura da nebo izpadlo kot da imam kaj proti njem, a če imaš ti proti ostalim ti bol priporočam njegove solo albume :) peace
Mare61
16. 04. 2011 00.38
Sem bil leta 93 na njihovem (Waters, Mason) koncertu na Dunaju. Nepozabno, enkratno. Ampak, po teh komentarjih mi je žal, da nisem šel še na tega......
Igor Mazej 1
15. 04. 2011 22.22
Nikoli si ne oprostim, da nisem sel :(
Nastja Pungra?i?
15. 04. 2011 18.31
če bi lahko, bi čas zavrtela nazaj in ta neverjeten koncert doživela še enkrat! bilo je noro!
Ared
15. 04. 2011 17.32
Mislim, da je izbarl zelo dober cas za to turenjo, glede na ves kapitalizem, ki se dogaja...in glede na zaslepljenost ljudi.
Ared
15. 04. 2011 17.27
To je največ kaj sem videla v življenu in kaj boljšega dvomim, da bom kdaj videla. Bilo je enostavno nepozabno!! :)
spock
15. 04. 2011 17.05
+1
ovip Otroci naj poslušajo Bonbon jovi, odrasli pa bomo ostali na resnejši glasbi. Me prav zanima, če lahko Jovi pričara ta čustva in sporočilnost, kot jo je Waters z nepozabno avdio-vizualno poslastico. Ej, če si odrasel, potem veš, da ne moreš dat v isti koš Bon Jovije in Floyde. Kaj ti ni jasno???!!! Al pa mercedeza in ferrarija (pa oba sta dobra). Pa še to: Če bi bili Bon Jovi za en k..c, ne bi bili vodilni zaslužkarji. Floydi so pač drug planet v vesolju glasbe, rockerji pa spet drug. Pa hvala,da jih imamo - ene in druge. Mene bolj skrbi to, da danes pozabiš komad, preden se ga naučiš, toliko o kvaliteti (biberji, murkoti in ostali, ki dobesedno smetijo. Kva sem sem jezen
AnyColour
15. 04. 2011 15.19
PINK FLOYD <3 DAVID GILMOUR
JanisTyra
15. 04. 2011 11.24
Lucy1, 07.07.2011, je še v Milanu koncert. Vredno je časa, denarja in poti! Vsekakor jaz razmišljam da bi kr še nekrat šla.
socoljub
15. 04. 2011 10.10
Ko sem gledal posnetke iz Berlina pred leti, sem živel z željo to videti v živo. Sedaj sem videl, in srečen sem.
Blurz
15. 04. 2011 09.56
Močno dvomim v obstoj boljšega koncerta! Lucy1, 07.07.2011, je še v Milanu koncert. Vredno je časa, denarja in poti!
ovip
15. 04. 2011 09.42
Otroci naj poslušajo Bonbon jovi, odrasli pa bomo ostali na resnejši glasbi. Me prav zanima, če lahko Jovi pričara ta čustva in sporočilnost, kot jo je Waters z nepozabno avdio-vizualno poslastico.
lucy1
15. 04. 2011 09.28
do smrti mi bo žal,da nisem šla