Vlado Kreslin je znova poskrbel za dva nepozabna koncerta, ki jima sledi še eden. V dvorani se je čutila neverjetna energija, obiskovalci so bili navdušeni in so prepevali skupaj z glasbenikom. Vlado je na vsakem od koncertov zapel 25 skladb in na koncu še dva bisa.
Na prvem koncertu, ki ga je poimenoval Rože, je Vlado z Mary Coughlan zapel nekaj njenih pesmi ter nekaj klasičnih blues skladb, slišali smo tudi Dekle moje pojdi z menoj, z Gabriello Gabrielli pa sta poskrbela za bolj udarne, aktivistične tone. Mary Coughlan je s Kreslinom nastopila tudi na petkovem koncertu, ki ga je poimenoval Ceste, ko je Kreslin gostil še Balkan Boys, s katerimi sicer igrajo cigansko glasbo, tokrat pa so skupaj z Malimi Bogovi poskrbeli za malo trše tone. Tako je bilo moč slišati pesmi, kot sta Lahko bi zletela in Djelem, djelem. Sobotni večer z naslovom Spominčice pa bo po Kreslinovih besedah prežet s panonsko glasbo, pridružili se mu bosta hrvaška zasedba Zapadni kolodvor in Beltinška banda.
Kreslin je na prvem samostojnem koncertu v Gallusovi dvorani 5. decembra 1992 nastopil s Pihalnim orkestrom Svea iz Zagorja. Takrat so se predstavili kot prvi izvajalci neklasične glasbe v Cankarjevem domu. Šele nekaj let pozneje so mu sledile tudi druge skupine in pevci, med prvimi Zoran Predin.
Na vseh koncertih so ga spremljali Mali bogovi in Beltinška banda, medtem ko so bili gostje različni. Med njimi so se zvrstila imena priznanih glasbenikov, kot so Rade Šerbedžija, Kemal Monteno, Vlatko Stefanovski, Vlada Divljan, Darko Brlek, Vesna Zornik, Severa in Gal Gjurin.
Vlado Kreslin se je rodil leta 1953 v Beltincih. Na začetku svoje kariere je bil bobnar glasbene skupine Apollo. Leta 1983 se je priključi skupini Martin Krpan. Skupina je leta 1991 razpadla, Kreslin pa je stopil na pot samostojne kariere. Pozneje je ustanovil bend Mali bogovi, znan pa je tudi po sodelovanju z godčevsko skupino Beltinška banda, s katero je izdal več zgoščenk - Spominčice, Najlepša leta našega življenja in druge. Številne njegove pesmi, kot sta Tista črna kitara, Namesto koga roža cveti, so z leti ponarodele, zaslužen pa je tudi zato, da so številne že pozabljene narodne pesmi ponovno oživele. Izdal je več kot 15 albumov in napisal glasbo za več slovenskih filmov. Zadnji album Če bi midva se kdaj srečala je izšel lani.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.