Mick Jagger, Keith Richards, Ronnie Wood, Charlie Watts, zasedba Rolling Stones, ki je po letih že zajadrala v sedemdeseta leta, z velikim uspehom nadaljuje turnejo 14 On Fire. Po tragediji, ko je Jagger pred tremi meseci izgubil partnerico L'Wren Scott, se zdi, da je (za mnoge) najboljša rock'n'roll zasedba na svetu zopet v polni formi.
"Dober večer Avstrija, kako gre?" je Jagger okoli 21. ure na stadionu Ernst-Happel na Dunaju v nemščini nagovoril avstrijsko občinstvo. No, pravzaprav je bilo tam tudi kup okoličanov, od Slovencev, Madžarov, Hrvatov, Srbov do Italijanov in tako naprej. Začeli so s Start Me Up in veličasten oder, ki ga je definiral osrednji pravokotni del z ekranom, skupaj s še dvema ekranoma na levi in na desni, je zažarel v vsej svoji veličini. Nadaljevali so z It's Only Rock'n'Roll (But I Like It), Jagger pa je nato vprašal, če je kaj ljudi iz Madžarske, Hrvaške, Srbije (in pozabil na sosedo Slovenijo). Hm, morda zato, ker še nikoli niso koncertirali pri nas (in najbrž tudi ne bodo)? Zna biti.
Tumbling Dice je še en stari favorit, prav tako Honky Tonk Women, za novejše vibracije pa so poskrbeli z Doom and Gloom. Pesem po spletnem izboru je bila tokrat izvrstna Get Off My Cloud, nekje na sredini koncerta pa je Jagger predstavil vse glasbenike na odru, med katerimi so tudi Darryl Jones, Tim Ries, Bernard Fowler, Lisa Fischer in še nekaj standardne ekipe. Nato je mikrofon prevzel Keith Richards, ki je zapel You Got The Silver, skladbo, pri kateri mu je na "slide" kitari pomagal Ronnie, nato pa je vidno zadovoljen Keef "odpilotiral" še Can't Be Seen. Angie je požela val navdušenja, saj je na predvidenem seznamu ni bilo in je bila manjše presenečenje. In hkrati pesem, ki jo poznajo tudi tisti ne preveč zagrizeni oboževalci Stonesov.
Za še resnejši kitarski medklic je poskrbel Mick Taylor, njihov nekdanji član, ki je bil s Stonesi potem, ko je zamenjal Briana Jonesa. Midnight Rambler izpod njegovih prstov pa je izzvenel dovolj virtuozno, da se je zelo dobro vklopil z Jaggerjevimi orglicami. Ušesom prijetno preigravnje pa nas je prepričalo, da Taylor še ni izgubil občutka za kitarske vragolije, po katerih je slovel že desetletja nazaj.
Občinstvo je navdušil še en stari favorit Miss You, ki kar kliče po vztrajnem ponavljanju "uuuuuu", pri Gimme Shelter pa je v ospredje stopila grandiozna Lisa Fischer, ki je z Jaggerjem "udarila" seksi duet. Za konec uradnega dela pa še tri stare dobre uspešnice, in sicer Jumping Jack Flash, peklenska Sympathy For The Devil in Brown Sugar. A zlati logo na ekranih je dajal vedeti, da še ni vsega konec. Tokrat je zapel mladinski zbor z Dunaja, kot je v navadi pri pesmi You Can't Always Get What You Want, ki je hkrati ena njihovih lepših balad. A nihče se še ni pustil odgnati, dokler ni padla še Satisfaction. Pesem, ki je v malih možganih vsakega pravovernega rockerja po duši. Po 130 minutah pa je ognjement oznanil, da je eden boljših rock spektaklov na svetu pri kraju.
To je bil večer, za katerega so mnogi več let sanjali, da ga bodo videli. Mnogi so varčevali, da so si ga lahko ogledali, spet drugi pa so držali pesti, da jim vendarle končno uspe videti Stonese pri tem, v čemer so najboljši. Igranju v živo. Da, pravijo, da je to zadnja turneja. A Keith Richards je že dostikrat poudaril, da nečesa, kar počnejo s takim veseljem, pač ne bodo kar tako končali. Mnogi se bojijo, da bi si pokvarili vtis izpred desetletja ali prej in so tokratni koncert in turnejo izpustili. Češ, da jih bodo raje ohranili v dobrem spominu. A Stonesi se ne dajo. Na odru so sproščeni, razigrani, vedri, čili in predvsem rockerski. Stonesi so pač Stonesi. Polovičarstvo pri njih ne obstaja. In da so še vedno največji, že kot ničkolikokrat, kljub letom, dokazujejo tudi na tej turneji. Kličemo jim lahko še na čim več let, saj je vendarle vse le rock'n'roll. A nam je všeč – uh, kako všeč!
KOMENTARJI (13)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.