FOTO: RHCP: 'Flea je čisto nakurjen, to se ne zgodi pogosto!'

Skupina Red Hot Chili Peppers (RHCP) je v sam glasbeni vrh posegla že pred dvema desetletjema, ko ji je Rick Rubin sproduciral sedaj že kultno ploščo Blood Sugar Sex Magik, njen peti studijski album. Letošnjo izdajo I'm With You so spet izdali pod njegovo taktirko in njihov funky "zid zvoka" predstavili na nekoliko drugačen način.

Če je prvi singel The Adventures of Rain Dance Maggie še nekako zvokovno "njihov", so druge pesmi precej drugačne. Kar je po svoje prav, po drugi strani pa celo logično, saj je novi kitarist Josh Klinghoffer kajpak nekaj drugega kot njihov prejšnji kitarist John Frusciante.

Peppersi se v tem delu turneje predstavljajo v večjih dvoranah in arenah, praktično polna dunajska Stadthalle pa je jasen pokazatelj, kako popularni ostajajo na tej strani luže. Pesmi, kot so Dani California, Can't Stop, By The Way, Under The Bridge, Higher Ground in Give It Away, pa ostajajo nesporni favoriti na njihovih živih nastopih.

Če pevec Anthony Kiedis, skrit pod kapo z napisom Off! (Stran!) in s hipsterskimi brki, ni pretirano komuniciral z občinstvom, je bil v tej vlogi boljši basist Flea, ki je v svojem značilnem slogu uprizarjal odrske akrobacije, družno z bobnarjem Chadom Smithom ritem-basovske improvizacije, za vrhunec ob koncu koncerta pa poskrbel za hojo na rokah. Flea je med koncertom omenil, da so veseli, da bodo sprejeti v rockersko alejo slavnih, Kiedis pa dejal, da je Fleaja "že dolgo ni videl tako nakurjenega, saj je običajno bolj zadržan". Njihova evforija je po svoje logična, saj ne izveš kar vsak dan, da si sprejet v rock'n'roll alejo slavnih.

Njihovo v bistvu preprosto odrsko postavitev dopolnjuje osem velikanskih gibljivih ekranov, ki poskrbijo, da koncert pridobi vrhunsko vizualno komponento. RHCP so se tako iz klubske atrakcije, ko so med drugim goli na penisih nosili zgolj nogavice in drugih "odštekancijah" že zdavnaj prelevili v stadionski bend, ki igra na največjih svetovnih prizoriščih. Ali se je s tem izgubila njihova teatralnost in posledično tudi atraktivnost, pa bi se dalo razpravljati. Dejstvo je, da je so svojo mešanico funka in rocka ter še česa približali širokim množicam.

Klinghoffer je dostojna, čeprav nemara nekoliko manj virtuozna zamenjava za Fruscianteja, saj se je dobro vklopil in ujel kemijo skupine. Odrska magija RHCP nedvomno še vedno deluje, koncerti na trenutni turneji pa so odlično obiskani. So pač bend, ki ga je treba enkrat videti v živo. In če je bilo med občinstvom tudi nekaj sto Slovencev (ob odhodu smo opazili pet slovenskih avtobusov), kar nekaj pa jih je prišlo tudi z lastnimi avtomobili, plus Hrvati, potem je bila to dobra "predjed" za avgust 2012, ko bo zasedba gostovala v prestolnici naših južnih sosedov. Tokrat smo lahko okusili, kako delujejo v nekoliko bolj intimnem prostoru, v Zagrebu pa bo moč preizkusiti še njihovo kredibilnost na odprtih prizoriščih.