FOTO: Pozitivne vibracije žive legende – brez marihuane!

75-letni možak, manjše postave, z rdeče pobarvano brado in pričesko, oblečen v pisane hlače in suknjič, navešen z vsemi mogočimi našitki, obeski, prstani, ogledalci, kamni in še čim ni nihče drug kot Lee "Scratch" Perry. Legenda, ki je v sedemdesetih v svojem domačem studiu Black Ark poskrbela za povsem svoj reggae zvok, v taistem studiu pa so nastali albumi izvajalcev, kot so Bob Marley & The Wailers, Junior Murvin, Max Romeo in drugih. No, prav slednji je zanj dejal, da "zna naresti glasbo iz kamna, vode, ognja, česar koli". In res, Perry ves čas nosi v žepu kamen, na katerem piše "love" (ljubezen), kar nam je tudi pokazal.

Kljub letom ga še vedno zanese na odre, čeprav se je že zgodilo, da se "mu ni dalo na oder" in je pel kar iz zaodrja, a tokrat v Zagrebu ni bilo tako. Perry je neverjetno čilega duha, morda tudi zato, ker je že leta nazaj ugotovil, da je pravzaprav on sam tisti, ki ustvarja glasbo in ne marihuana, katere redni konzument je bil nekaj desetletij. "Marihuana te počasi spremeni v zombija!" je dejal ob neki priložnosti. Tako se je odpovedal marihuani, kajenju nasploh, alkoholu in mesu. In očitno se je namenil, da bo dočakal sto let. Za zdaj nič ne kaže, da tega načrta ne bi mogel izpeljati.

Inovator reggae scene in samega zvoka je bil namreč naveličan tipičnega jamajškega zvoka, zato je ustvaril svojega, ki pa v njegovi rodni Jamajki ni bil nikoli pretirano priljubljen. Zato pa je bil toliko bolj cenjen drugod po svetu, npr. v Veliki Britaniji, kjer je bil reden gost glasbenih lestvic.

Potem ko je njegov studio Black Ark pogorel (menda ga je zato, da je pregnal zle duhove, požgal kar sam), se je začelo obdobje eksperimentiranja, vse dokler ni začel sodelovati s producenti, kot sta Adrian Sherwood in Mad Professor. Med drugim je bil pomemben faktor v karieri Boba Marleyja, ki ga je vedno podpiral in mu s skupino The Wailers produciral albuma, kot sta Soul Rebels (1970) in Soul Revolution (1971). Pri vzponu pa je pomagal tudi zasedbi The Clash, ki je naredila priredbo pesmi Police and Thieves.

Perry sedaj živi v Švici z ženo Mireille in dvema otrokoma, čeprav rad obišče rodno Jamajko. "Svet je dandanes manj uporniški in manj vidim revščine, katere sem bil vajen na Jamajki na vsakem koraku," je povedal. In čeprav smo pričakovali uro dolg nastop, se je njegov koncert ob pomoči pomlajene zasedbe The Upsetters, s katero je prvič udaril že konec šestdesetih, raztegnil skoraj na dve uri. Ob pesmih Curly Locks in Papa Was A Rolling Stone pa je pošteno razplesal občinstvo v napolnjenem klubu Boogaloo, ki se je (tudi) ob pomoči "zelišč" prijetno pozibavalo in uživalo v reggae ritmih.

O tem, da njegov "scratch" oz. praskanje, ki ponazarja občutenje oz. občutke, še vedno deluje, ni dvoma. Perry pa je po koncertu okoli pol ene zjutraj še našel dovolj energije, da je pristal na pogovor pred našim mikrofonom. Kaj nam je v njem zaupal in pokazal, pa kmalu v videointervjuju!