Olympiahalle v Münchnu niti približno ni bila polna, čeprav je večer napovedoval kar dve poslastici za nekoliko nostalgične rockerje. Kot predskupina so nastopili nemški "retro" rockerji Five And The Red One, ki so pripravili teren za prve zvezde večera, britanske hard rockerje Whitesnake.
Whitesnake so na sceni že trideset let, vodi pa jih David Covedale, ki je bil nekaj časa pevec tudi pri Deep Purple. Coverdale in druščina so, roko na srce, po treh dekadah obstoja in koncertnih turnej že nekoliko "utrujeni", saj je imel pevec pri določenih pesmih, ko je bilo treba zapeti višje oktave, kar nekaj težav. Poleg starejših pesmi so zaigrali
nekaj hitov z vrhunca njihove kariere s konca osemdesetih, npr. Fool For Your Loving, Is This Love, za zaključek pa še Here I Go Again in Still of the Night. Solidna izvedba slednje je popravila sicer nekoliko mlačen nastop.
Zato pa je temperatura, vzdušje in napetost krepko poskočila, ko je oder stopil Vincent Damon Furnier, bolj poznan kot Alice Cooper. 60-letni rocker, ki slovi po svojem odrskem šovu, tudi tokrat ni razočaral. Najprej se je pojavil kot senca za plakatom s svojim imenom. Nato pa udaril s pesmimi kot so No More Mr. Nice Guy, Welcome To My Nightmare, Vengeance Is Mine, Billion Dollar Babies, Only Women Bleed, Feed My Frankenstein in drugimi.
Alice se v svojem nastopu odkrito naslanja na grozljivke in je karseda teatraličen. Uporablja vse, od bičev, žezel do bergel. Publiko pa je razveseljeval s tem, da je med njih metal ogrlice, ki jih je nekaj celo oblizal, lažni denar, v katerega si je brisal pot ter velikanske balone, ki so si jih obiskovalci v parterju navdušeno podajali. Za vrhunec šova je uprizoril še nekoliko sporno družinsko dramo, družinski pretep z masakrom (nekaj, kar smo v Sloveniji v zadnjih časih kar nekajkrat doživeli zares), zaradi česar ga obsodijo na smrt.
Cooper je doslej za konec šova velikokrat uporabljal giljotino, tokrat pa so ga rablji potem, ko so njegovo razgrajanje na odru umirili s prislinim jopičem, odpeljali na obešenje. Zlobnega Alicea, ki je prepričljivo zabingljal z vislic, so nato odpeljali z odra, a se je že čez nekaj minut zmagoslavno vrnil in za konec v udarnem slogu postregel še s svojima največjima hitoma, School's Out in Poison.
In če smo pri Whitesnake skorajda zehali, nam je Alice Cooper dal lekcijo pristnega šok rocka, saj je destvo, da je s solidnim spremljevalnim bendom poskrbel za izdatno mero dobre glasbe in vrhunskega šova. Tega je na določenih mestih začinil s humorjem, spet drugič pa postregel s krvjo in celo paleto krutosti. A tak je pač njegov lik, ki ga igra. Izviren, svojstven in neponovljiv. Ko človek enkrat vidi original, njegovi posnemovalci tipa Marilyn Manson dejansko izpadejo kot šarlatani.
Pevec, ki se kljub letom še vedno ponaša z zavidljivim glasom in odrsko energijo, tako ostaja nedvomni kralj šok rocka. Da še vedno ni rekel zadnje besede, pa dokazuje z odlično ocenjenim novim albumom Along Came A Spider, ki je že 25. po vrsti in je izšel pred meseci. Rock unikatnež, ki je sicer predan kristjan in navdušen golfist, je brez dvoma ikona, kar dokazuje, da so se mu tekom njegove kariere poklonila tudi velika imena kot so Bob Dylan, Johnny Rotten, Groucho Marx in Salvador Dali.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.