Mark Lanegan, eden od najmarkantnejših vokalov in osebnosti grunge scene Seattla, je prepoznavnost dosegel s svojo zasedbo Screaming Trees, s katero je posnel sedem albumov. Screaming Trees so bili avtorsko eden najmočnejših bendov legendarne seattleske scene. In četudi niso dosegli komercialnega uspeha Nirvane, Pearl Jam, Alice In Chains in Soundgarden, so močno zaznamovali zvok ameriškega novega rocka devetdesetih.
Po razpustitvi Screaming Trees se je Lanegan leta 2000 pridružil Queens Of The Stone Age in sodeloval pri nastanku treh njihovih albumov. Vzporedno je Lanegan sodeloval z Gregom Dullijem (Afgan Whigs) v projektih The Gutter Twins in Twillight Sisters, izdal tri albume v sodelovanju z nekdanjo pevko Belle And Sebastian ter prispeval vokal na albumih mnogih raznovrstih izvajalcev.
Raskavi bariton Marka Lanegana, ki za glasilkami Toma Waitsa zaostaja le še za par sodov whiskeya, se je letos žlahtno odtisnil na dolgo pričakovanem novem albumu. Blues Funeral je prvi album po odličnem Bubblegum iz leta 2004, na njemu pa sta večino instrumentov odigrala Johannes in Jack Irons, ki je nekoč igral v Red Hot Chili Peppers.
Plošči Blues Funeral tako večina glasbenih revijo poje hvalnico kot enemu najboljših albumov leta, je Ni kaj, Lanegan ima patino, glas, karizmo in izkušnje, tudi s temno stranjo življenja, da je vse skupaj prelil v ploščo, ki je več kot vredna poslušanja. Kako zadeva zveni v živo, pa smo lahko slišali na koncertu v Kino Šiška, kjer nam je ponudil svoje (dobesedno) temačne vizije v polmraku rdeče luči na odru, dokaj nepremične poze za mikrofonom in praktično neobstoječo interakcijo z občinstvom. Spregovorile pa so njegove pesmi. Kar je bilo pravzaprav dovolj. Pred njim so se predstavili Creature With The Atom Brain, Duke Garwood in Lyenn.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.