Ob praznovanju druge obletnice ljubljanskega centra urbane kulture Kino Šiška so pripravili poseben program. Poleg razstave na pročelju občinske stavbe so se najprej predstavili Damir Avdić in plesalci skupine En Knap. Nato pa je s parkirišča krenila pogrebna povorka, s krsto in godbo na pihala. Krsto so pogrebci prinesli v prvo nadstropje, kjer je godba do konca odigrala svoje žalostnike. Nato pa se je krsta odprla in ven je skočil Klemen Klemen ter v počasnem koraku do odra odrapal svojo pesem Jest sm umrl. Primeren uvod.
Spektakel na odru se je začel s posebej za to priložnost posneto ulično anketo novinarja Jureta Longyke, ki za Trnow TV mimoidoče, med katerimi so tudi nekateri obrazi iz novinarskih in glasbenih vrst, sprašuje o Klemnu. Koncert se je nato pričel pod spuščenim belim platnom s pesmijo Moj svet. Takoj je bilo jasno, da to ne bo klasičen koncert, temveč nastop z živim bendom Playbackers, s skrbno načrtovano kostumografijo oz. koreografijo. Od gigantskih džointov, policajev, pa do smrti s koso pri pesmi Leta 1600, škarjic in vrečk marihuane in kasetarjev.
Skoraj dveurna predstava je bil pregled plošče Trnow stajl, z vrhuncem v pomenljivi skladbi Keš pičke in z dodatkom Šnopsa (z druge plošče Hipnoza) proti koncu. Vmes smo lahko spremljali nekatere video vložke, tudi posvetilo Jureta Koširja, s katerim je Klemen sodeloval pri Pasjem kartelu, ki ni mogel priti zaradi delovnih obveznosti. Med gosti so se npr. predstavili Klemnov novogoriški kolega King (Za vse tiste), Ballau (Sanje), njegov trnovski kolega Satan, za konec pa še DJ Psiho. Playbackers so poskrbeli za živo spremljavo, za gramofoni pa je dežural Simon Stojko Falk oz. DJ SSF.
Klemen je s koncertom zagotovo presenetil in pokazal, kako je lahko nastop še kaj več od zgolj nastopa z DJ, ki vrti instrumentale. Od tega, da se je praktično za vsako pesem preoblekel (skoraj prevečkrat?), pa do tega, da je imel za posamezne pesmi podrobno naštudiran tematski nastop z veliko humorja. Tako močnega odziva, kot ga je tokrat doživel Klemen v Šiški, še ni bilo. Temu v prid govori prednost domačega terena in dejstvo, da je bil nastop zares ekskluziven, saj ga na odrih ni bilo že kar precej let. Njegov največji in najdaljši nastop je tako izzvenel kot popolna zmaga njegovega zafrkantskega rapa, dobrega flowa in izpiljenega vizualnega dela. Slednje, potrebno ali ne, je bil velik plus, da je koncert dobil neko dodatno dimenzijo, čeprav po drugi strani npr. N'Toko niti ne potrebuje šova, da naredi dober koncert (kot je dokazal tudi na nedavnem Novem rocku 3.0).
Ali so bili na koncertu tudi določeni Štajerci, ki so Klemnu odpustili udrihanje po njih v pesmi Trnow I/The Neralić Story, lahko ugibamo, dejstvo pa je, da si želimo, da bi bila njegova tretja plošča čim prej končana, saj ima očitno še veliko povedati in pokazati. In če je nesreča, ki ga je položila v komo zares spremenila njegovo življenje, potem lahko ugotovimo, da je z leti le še boljši. Pa četudi nekoliko bolj zrel in malce manj nor. Trnow stajl za vedno, džiiiiiija!
KOMENTARJI (22)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.