Končno je slovenska publika lahko prišla na svoj račun, saj je skupina Katalena z baletno-koreografsko navezo Valentina Turcu-Edward Clug v živo predstavila drzni glasbeno plesni dogodek Špic-Cvak.
Umetniki so vse našteto združili v odrskem dogajanju, kjer se je glasba z njihovih štirih plošč spojila z baletnim gibom pod vodstvom Turcujeve in Cluga.
Slovenske ljudske pesmi, izvedli so tudi priredbo pesmi Svetlane Makarovič Nore gobe, so tako v razprodani Gallusovi dvorani prestavili v novem svetu podob, tudi s pomočjo videoprojekcij, čeprav so te prej motile plesne točke, kot pa jih obogatile.
Sodobni plesni gibi so tako poskrbeli za preplet podob, celoten večer pa je pustil vtis prepletanja ljudskega (glasba Katalene) in urbanega (ples). Občinstvo pa se kljub poskočnim ljudskim vižam ni pustilo zvabiti v bolj razigrano vzdušje in je tako ostalo dokaj stoično. Morda tudi zaradi očitne neinterakcije članov skupine, ki so bili zaradi plesnega dogajanja na sprednjih dveh tretjinah odra, potisnjeni bolj v ozadje.
Glasbeno so Katalena seveda brezhibni, posebej izstopa Boštjan Gombač s svojo bogato paleto instrumentov in smislom za simpatično improviziranje. Miniaturna pevka Vesna Zornik, ki je tokrat bosa odpela le kako polovico koncerta, kot vedno poskrbi za prodoren vokal in zavzeto interpretacijo. V eni pesmi se je pridružila tudi plesalcem in navdušila z izjemno izvedbo srce parajoče balade.
Kot posebna glasbena gosta sta se predstavila še Jelena Ždrale na violini in Marko Brdnik na harmoniki. Ob koncu pa se, tako kot so dejali tudi sami člani Katalene, lahko pridružimo njihovi želji, da Špic-Cvak ne bi bil enkratni projekt in da bodo dobili priložnost, da ga še kdaj ponovijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.