FOTO in VIDEO: Večer, ko je Šiška sijala kot disko krogla – na metal koncertu!

Children Of Bodom, bend, ki si je ime oz. navdih zanj našel v večkratnih umorih iz leta 1960 ob jezeru Bodom pri mestu Espoo, od koder prihajajo, so tokrat na turnejo Halo Of Blood Over Europe 2013 vzeli poljske Decapitated ter mlade finske upe Medeia. Poleg Apocalyptice in Amorphis eni vidnejših predstvnikov finskega melodičnega metala slovijo predvsem po tem, da v svoje glasbeno izražanje vklapljajo različne vplive, od melodičnega death metala, power metala, thrasha, pa do klaviaturskih vložkov. Uvrščajo se med bolje prodajane finske izvozne artikle, prisližuli pa so si tudi naziv "kralji melodeatha".

Večer v Šiški so vpeljali perspektivni finski upi Medeia, ki z mešanico alternativnega death metala in dvema albumoma "pod pasom" dokazujejo, da so pripravljeni, da počasi prezajo višje in višje na metalskem Olimpu. Poljaki Decapitated, ki so s premorom na sceni več kot 15 let, pa so se po tragediji leta 2007, ko je življenje izgubil njihov 23-letni bobnar Vitek, nadaljujejo tradicijo ekstremnega metala, podobno kot kolegi Behemoth in Vader. Sprva zelo mlada zasedba danes velja za eno vidnejših predstavnic "tehničnega" death metala v Evropi. V živo pevec Rasta (idealen nadimek za njegove do zadnjice dolge dreadlockse), spominja na Chrisa Barnesa (ex-Cannibal Corpse, sedaj Six Feet Under), čeprav ga Barnes zagotovo prekaša, tako po dolžini frizure kot tudi sicer. Decapitated so svojo brezkompromisnost prikazali tudi v Šiški, ko so njihove prodorne glasbene viže trgale bobniče in dodobra ogrevale občinstvo, ki pa je (večinoma) prišlo poslušat njihove naslednike.

Children of Bodom so na sceni dve desetletji, od samega začetka pa sta zraven pevec in kitarist Alexi Laiho ter bobnar Jaska Raatikainen, zanimivo pa je, da sta bend ustanovila ko sta bila stara zgolj 14 let. Prav njuna mladost ter nenehno rastoča baza oboževalcev, pa so poskrbeli, da so postali nekakšen fenomen v ekstremni glasbi, ki zna poleg metalske brutalnosti ponuditi tudi spevnost, melodičnost, Alexi pa je postal idol številnih mladostnikov, ki so v njem našlo novega metalskega (super)heroja. V Šiški je, zanimivo, na odru nastopal na tepihu, obkrožen z dvema monitorjema, na katerih je počivala njegova leva noga, da je lahko večino koncerta v prepoznavni pozi na stegnih "pestoval" svojo "arrow head" kitaro.

Klaviaturistu Janneju Wirmanu bi lahko podelili nagrado za najbolj žejnega člana katere koli metalske zasedbe do sedaj, saj je praktično med vsako pesmijo praznil kozarce s pivom, ki jih je potem zamenjal za vodo, četudi se je zdelo, da je pravzaprav do konca zdolgočasen. Njihov nastop je zaznamoval zanimiv prerez med pesmimi z novega albuma, junija letos izdane studijske plošče Halo of Blood, ter starejšimi pesmimi, ki jih je navdušeno slovensko občinstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Novi izdelek so posneli pod producentsko taktirko Petra Tägtgrena (poznan po zasedbah Hypocrisy in Pain, delal pa je tudi z našo Noctiferio), mnogi pa izdelek ocenjujejo kot "najbolj dostopen album Children of Bodom do sedaj".

Koncert je na trenutke deloval kot nerazumljiv amalgam žanrov, saj so nekatere skladbe strukturirane tako, da se slog v trenutku zamenja, pa naj gre za klaviature, bobne ali pač prehode med udarnejšimi in mirnejšimi deli. Velik poudarek Children of Bodom posvečajo tudi vizualijam, ki so se zrcalile v treh oz. petih ekranih v ozadnju. V velikih treh so ob vrhuncu večera rdeče zasvetile inicialke COB, sicer pa so ob posameznih pesmih predstavili vrhunske animacije, ki so se izvrstno spajale z vsebino posameznih pesmi. Veliko krvi, ognja, temačnosti in tudi smrti, sneženja in padanja v neslutene globine pekla, kakopak. Vizualni vrhunec pa je bil nedvomno, ko so na dveh tretjinah njihovega nastopa dvorano razsvetile štiri manjše disko krogle, na katere so projicirali močne bele reflektorje, da so vse štiri kot zvezde razpršile žarke kot celotni dvorani. V bistvu je vse delovalo kot "evrovizijski trenutek" ali pač "disko moment", čeprav jim gre priznati, da je efekt uspel.

Slovenska baza oboževalcev Children of Bodom se zdi trdna, podobno kot v primerih Sabaton, Megadeth ali Nightwish. O čemer priča tudi skoraj 2,5 milijona všečkov na Facebooku, kar pa je (zanimivo!) vseeno manj kot jih ima naš in svetovno priznani elektronski glasbenik in didžej Umek.