Že res, da je GZA The Genius, s pravim imenom Gary Grice, član slovitega Wu-Tang Clana, ki je s ploščo Enter the Wu-Tang (36 Chambers) izpred slabih dvajsetih let tlakoval rap zgodovino, a sedaj nastopa celo po manjših klubih (za nekaj sto ljudi). Mar tudi rap intelektualca, ki so ga povabili, da je predaval na Harvardu, tare recesija? Možno. Pri nas je nastopil na solidno obiskanem koncertu v ljubljanskem F Clubu.
Rapovska klientela, na čelu z Zlatkom, Došo in nastopajočima Mrigom in Ghetom, je bila v svojem elementu. Prav tako vsi rap zanesenjaki, ki so ta večer še posebej poskrbeli, da so prišle do izraza znamke njihovih oblačil (Wu Wear, Roca Wear, Karl Kani in tako naprej). Skratka, navdušenci nad rapom očitno dajo veliko tudi na znamke. Ali so zato večji raperji od tistih drugih, ki ne morejo tako globoko seči v žep in si dragih kosov privoščiti, pa je stvar interpretacije. Dejstvo je, da se na rap koncertih vedno zberejo tisti, ki pač "furajo" rap stil oblačenja in so v tem našli svoj življenjski stil, in tisti, ki ne dajejo toliko poudarka vizualnim komponentam, so pa zato toliko večji ljubitelji same glasbe in sporočil, ki jih lahko potegnejo iz nje.
GZA je nedvomno rap velikan, kot prava zvezda pa je na oder stopil nekaj po polnoči oz. kakih dvajset minut čez polnoč. Scenosled njegovih pesmi, ali če smo bolj natančni, odlomkov njegovih pesmi je šel kar po vrsti z njegove najbolj uspešne plošče Liquid Swords, vmes se je spomnil tudi pokojnega kolega Ol' Dirty Bastarda, za nameček pa vse skupaj ''zabelil" še z nekaj pesmimi Wu-Tang Clana (Reunited, Triumph, C.R.E.A.M. in še kakšno).
Njegov brezhibni "flow" je prišel solidno do izraza, ozvočenje s poudarjenimi basi je sekalo, kot je treba, publika pa je slavnemu 'gostogovorcu' lepo jedla iz roke in odgovarjala na njegove namige ter vzklikala "wu tang". Po tričetrt ure pa se je na presenečenje marsikoga že začel poslavljati, navrgel je še nekaj odlomkov pesmi in po slabi uri zaključil nastop. GZA pravzaprav ni komuniciral z občinstvom, le na koncu je dejal, da "je vesel, da je prišel k nam in da zagotovo ni zadnjič".
Eden bolj motečih faktorjev je bilo dejstvo, da je bil ves čas zelo slabo osvetljen na majhnem odru, zato ga večina sploh ni dobro videla, poleg tega, da je večino pesmi skrajšal in jih prelil iz ene v drugo. Kar pomeni, da smo v eni uri dobili kvantitativno več kot bi sicer, po drugi strani pa manj, sploh če si je kdo prej predstavljal, da bo kako njegovo pesem lahko slišal v celoti.
Kakor koli, s koncertom GZA smo lahko použili, kakšen je pristen newyorški rap z ulic Brooklyna. Pravzaprav nam manjka kakovostnih rap koncertov v Sloveniji. A če razmišljamo, da bi prišel nekdo, ki je recimo trenutno zelo popularen, tipa Kanye West, Jay-Z, Lil Wayne, potem vemo, da to ni mogoče, saj so njihove cene za nastope v vrtoglavih višavah. Drži pa tudi, da novodobni raperji z rapom kot kritično obliko glasbene forme (žal) nimajo (več) kaj dosti zveze. Zato je v bistvu čisto v redu, da nas od časa do časa obišče kdo, ki je bil na vrhuncu npr. v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil rap še rap. In četudi moramo junake tistega časa sedaj gledati po majhnih klubih, je to dobra priložnost, da doživimo tisto, kar svoj čas nismo mogli. Zato vse pohvale ekipi Blackout Slovenija, za katero upamo, da nas bo s čim podobnim razveselila tudi v prihodnosti.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.