FOTO in VIDEO: Šank Rock: Oživljena pravljica in ponovno vstajenje

Če se je drugi dan festivala Pivo in cvetje v Laškem po mestnih ulicah in na manjših odrih zbrana množica zabavala ob zvokih Helene Blagne, Bilbi, Neishe ter zasedb Čuki in Muff, se je na glavnem odru dogajala oz. zgodila prav posebna "pravljica". Po ogrevalnih skupinah San Di Ego, Happy Ol' McWeasel, Hellcats in Backstage, ki so dodobra razvnele vedno večjo gručo obiskovalcev, je vse bolj prihajal čas za glavna imena drugega večera.

Najprej je oder zavzela dolenjska zasedba Dan D, ki sicer to poletje "pustoši" po slovenskih gradovih, kjer ponuja svojo akustično različico, Tokcu, Nikoli, Boštjanu, Tuču in Obri pa niso tuji niti festivalski odri, ko se z veseljem "priklopijo" na elektriko in zažarijo v vsej svoji udarnosti. Takoj za njimi so prišli na vrsto vsi ljubitelji hrvaških rock prvakov, zasedbe Parni valjak. Aki Rahimovski ostaja izvrsten frontman, ki je ves čas občinstvo, ki se je medtem začelo pošteno kopičiti ne samo pod odrom, temveč tudi po celotnem prizorišču, držal na trnih, dekleta v prvih vrstah pa so se ga lahko dotaknila tudi zares. Manjkal je kitarist Hus, a se je njegov mlajši kolega izkazal za solidno zamenjavo.

Po hrvaških velikanih pa je (končno) prišel čas za veliki nastop večera, in sicer ekskluzivni nastop velenjske rock zasedbe Šank Rock, katere korenine segajo v leto 1982. Čeprav so mnogi mislili, da jih ne bomo več videli na odru, so se spet zbrali pevec Matjaž Jelen, basist Cveto Polak, kitarist Bor Zuljan, na bobnih je tokrat sedel prekaljeni Roman Ratej, na klaviature pa so povabili mladega mojstra Saša Gačnika.

Kot smo lahko ekskluzivno doživeli že na vaji, so Šank Rock v zares dobri formi, tako po izvedbeni plati, dobro pa se drži tudi Jelenov glas. Zadovoljnih obrazov na odru ni bilo mogoče spregledati in na trenutke se je najbrž marsikomu zazdelo, da se je prestavil nekam konec osemdesetih in v devetdeseta, ko so bili šankrockovci v največjem zagonu. Njihovi hiti zvenijo prepričljivo kot vedno, pa naj gre za udarnejše ali pač čutne in v srce segajoče balade tipa Pravljica o mavričnih ljudeh, Puščava sna ali Metulj.

A pravi "šus" večera je šele sledil, z nekoliko zamude in s težavami z ojačevalcem (menda zaradi močnega naliva zgodaj popoldne), je na oder prišel Steve Stevens, ki je z našimi glasbeniki ustanovil priložnostni "pivski bend" (beer band), družno pa so zaigrali štiri pesmi Billyja Idola, naučil pa se je celo nekaj pesmi Šank Rock. Kemija na odru je bila očitna, čeprav najbrž drži, da gredo Jelenu bolje od grla šankrockovske pesmi kot pa Idolove. Priznati pa mu gre, da je Rebel Yell, zeppelinovsko Whole Lotta Love in Highway To Hell zasedbe AC/DC odpel izvrstno.

"Super ste in zagotavljam vam, da to ni bilo zadnjič. Ne glede na to, od kod prihajate, to je odličen rock'n'roll bend," je v mikrofon dahnil Stevens, ko je po uradnem delu odšel z odra. A sledil je še dodatek, čeprav je ura počasi lezla že na tretjo zjutraj. Na oder pa je prišla še ena gostja presenečenja, in sicer Natalija Verboten, da sta z Matjažem zapela duet Hočeš nočeš.

Vrnitev in ponovna združitev Šank Rocka je tako popolnoma uspela, energija pa je bila kljub pozni oz. zgodnje jutranji uri (kar bi bila tudi edina graja) na vrhuncu. Očitno Šank Rock, ki niso mogli skriti navdušenja in ganjenosti ob koncu nastopa, še niso rekli zadnje besede. Vsaj upamo, da je tako. Za mnoge vrhunec festivala, ko je bilo pod odrom največ ljudi, čeprav bo treba počakati, kaj bo na zaključni večer ponudil Dr. Funkenstein, legendatni George Clinton. Šank Rock pa so dokazali, tudi če sodimo po navdušenem odzivu, da pravzaprav niso nikoli odšli in da je njihovo mesto na domači glasbeni sceni trdno ustoličeno. Kaj bo ta uspešna vrnitev na koncertni oder pomenila za njihovo prihodnost, pa bomo videli.

Utrinki v posnetkih in fotogaleriji!